Irska: 5. dan
Nedelja je dan za spanje. No, ampak ko si na potovanju, poskušaš spati čim manj, da bi čim več videl, slišal in okusil. Zato je bil v nedeljo na sporedu Guinnessov muzej, ki sem si ga z Maretom in Majo sicer ogledal že v petek, a je bil tako zanimiv, da sem zagrabil še drugo priložnost. Mare in Maja bi jo verjetno tudi, če se ne bi Mare, kot že zapisano, zastrupil s pakistansko hrano.
Ker sem imel občutek, da sem rahlo prehlajen, se odhod proti muzeju v ponovno vetrovnem vremenu ni začel najbolj spodbudno. In tudi zaključil se ni, saj smo se pred vhodom soočili z dolgo vrsto, o kateri v petek ni bilo ne duha ne sluha, tokrat pa smo v njej čakali vsaj 30 minut zunaj in kakšnih 20 znotraj muzeja.
A ko se čakanje v vrsti konča, se začne ogled zares dodelanega muzeja, ki si ga je v Dublinu nujno potrebno ogledati. Z besedami je težko opisati, zakaj je tako dober, a naj naštejem le nekaj atrakcij: dva metra visok in nekaj metrov širok slap znotraj muzeja, 3 vmesne degustacije piva, ogled postopka pridelave Guinnessa, ogled televizijskih in tiskovnih oglasov na čelu s pesmico Guinness is good for you, animatorji od čakanja v vrsti do 7. nadstropja in končno – brezplačna pinta Guinnessa na vrhu v Gravity baru z razgledom po celem Dublinu.
