Jedilni pribor
Danes sva z Lukom jedilni pribor s fešte vrnila v Župnijski dom.
Luka.
Danes sva z Lukom jedilni pribor s fešte vrnila v Župnijski dom.
Luka.
Po koncu zadnjega teoretičnega predavanja o izkoriščanju evropskih sredstev sem z Lukom, Gašperjem in Matejem vozil stole iz prizorišča Žurke® nazaj v Marjanovo gostilno.
Mnogo stolov …
Celi dan je na sporedu pospravljanje posledic včerajšnje fešte.
Slaba stran prireditve v lastni režiji …
Najtežje darilo.
Sori, na Mladini moramo vsi imeti rdeče copate:>
Sanjski moški in sanjska ženska: vse-v-enem.
Joško, nocoj te bomo dali na Pop-in!
Točajka Minka in action.Nova Slovenija brez Drobniča,
ki je šel razmišljat o bližajoči se pokojnini za atija.
Danes je bil na sporedu drugi del seminarja o črpanju penezov iz Bruslja. Izbrali smo razpis, na katerega se moramo prijaviti s projektom, ki si ga bomo izbrali. Do ponedeljka je potrebno sestaviti uvodno dokumentacijo. Pogoj je, da se prijavimo kot neprofitna organizacija, skupaj z neko drugo neprofitno organizacijo iz Hrvaške.
Če ima kdo kakšen predlog, se priporočam.
Danes sem bil na prvem delu predavanja (od šestih) o pripravi projektov za črpanje sredstev Evropske Unije, ki poteka na Območni obrtni zbornici v Lendavi in ga vodi Beno Štern.
Stvar je nadvse zanimiva, saj so za vsako podjetje in organizacijo na stežaj odprta vrata do sredstev, ki pa jih zaenkrat Slovenija v celoti zelo slabo izrablja. Tudi predavatelj je odličen, zanimiv in podkovan z izkušnjami iz množice projektov, s katerimi je že sodeloval na razpisih.
Za možnost obiska predavanja se zahvaljujem županu občine Črenšovci.
Danes sva z abrahamom šla v gorice po vino. Kot običajno sta se nama ob kleti pridružila dva soseda, ki živita skorajda v sojem svetu.
Še posebej za enega ati velikokrat pravi, da je svojevrsten bohem. Pravzaprav sta vse kar ima gorice in cimprana klet, pokrita s slamo. Vsak dan je “gor” in tako “u izi” skrbi za svojo trto. Je inteligenten, ni kaj, je celo študiral, a seveda kasneje fauliral. Živel pa bo najbrž res večno, kot še pravi naš abraham. Ne pozna stresa, ne pozna hitrega tempa življenja.
Ko je danes pogovor nanesel na atijev rojstni dan, smo razbrali tudi njegovo starost. Atiju pravijo, da izgleda mlajši, kot je v resnici. Sam o tem težko sodim, ker ga pač dnevno videvam in se mi zdi enak odkar ga poznam. Zato sem mislil, da sta z “bohemom” kakšni dve leti narazen, nato pa je povedal, da je v 62. letu. Hja, očitno torej velja: če počasneje živiš, se tudi počasneje staraš.
Zvečer sem z mamo in atijem pripravil še jedilne liste in neko presenečenje. Če je med bralci kdo izmed povabljencev na žurko, pa če je kakšne izbirčne sorte, mu lahko na ogled ponudim jedilni list, da se prepriča, ali mora vzeti kaj hrane s sabo :>
Danes ni bilo preveč zanimivo, ker smo cel dan pripravljali prireditveni prostor za prihodnjo soboto, ko bo ati praznoval abrahama. In sicer bo to v vaško-gasilskem domu, ki je bil v obupnem stanju, zato je bilo dela naskončno mnogo. In ga je še ostalo nekaj.

Napisal pa bi raje še o včerajšnjem praznovanju, ki se je seveda dodobra prevesilo v današnji dan. Sorodniki in prijatelji so zvečer napolnili hišo in ko sta po nekaj minutnem ognjemetu prišla še prva muzikanta, se je parti začel.

Zbralo se nas je okoli 30 in kar naenkrat jih je precej ugotovilo, da so muzikanti. Kmalu je nastal cel bend in to nadpovprečno velik. Včanila sta se tudi novopečeni abraham in njegov brat, ki igrata vse, kar primeta v roke. Muzika pa je zelo pomembna za ustvarjanje dobre klime v družbi. In sploh ni važno, če vsi člani benda igrajo ali se samo pretvarjajo.

Spat sem šel malo pred tretjo. In odkrito priznam, da je bilo mnogo bolje kot v kakšnem zakajenem diskaču. Ki jih imam počasi že dovolj.
Po čestitkah, zdravici in zajtrku pa: ding-dong. Prišli so delavci, da zamenjajo peč, ki nam je crknila. Hm …
Ko smo jih veselo prepričevali, da nam ta datum iz objektivnih razlogov ne ustreza najbolje, so nam hladnokrvno zagotovili, da jih dva tedna ne bo, ker gredo na dopust. Ups.
Sicer imamo dve peči, plinsko in na drva. Pobralo je srednjo. Presenetilo me je, ko sem ugotovil, da se v skoraj 15 letih tehnologija ni kaj dosti spremenila, saj sta si stara in nova podobni kot jajce jajcu. Ah, človeštvo kuri že dolga leta in očitno je tehnologija že na vrhuncu. :>
Kurilnico imamo pod garažo, v kateri imamo kanal, narejen z namenom, da bo ati kdaj pa kdaj sam šraufal svoj avto. Haha, kako človek razmišlja, ko gradi hišo :>
Menjavo peči je poslikala sestra Tina, ki študira novinarstvo. Koširjeva in Milosavljevič sta jo odlično zdresirala, tako da ji gre fotografiranje fenomenalno od rok.

Na sliki je vidna stara peč, na desni steni razstava igrač, v ozadju pa jaz v svoji najljubši majici.