/* brez komentarja */

Divjega lovca smo predstavili tudi v Tunišču. Predstavo si je ogledal tudi g. Vencelj (imena se ne spomnim, naj mi oprosti), ki je takoj po koncu oddrvel v Veliko Polano (mi pa za njim) na predstavo Gospod Ruda, ki jo je pripravilo kultuno društvo iz Dobrovnika. Če sem prav razbral, je ena izmed gonilnih sil Linhartovega srečanja, za katerega mora izmed 9. iger izbrati 2 do 4.

Naša predstava je uspela zelo dobro, morda celo najbolje doslej. Gospod Ruda pa je povsem drugačna igra, lahko bi rekli bolj umetniška in potemtakem tudi manj primerna za ljudsko okolje in občinstvo. Sicer sem si ogledal le prvo dejanje, pa ne le zaradi lastne utrujenosti pač pa tudi zaradi dolgočasnosti predstave. Igralci so bili namreč (z redkimi svetlimi izjemami) povsem mrtvi.

Okoli 23. smo se zbrali v gostišču Kamin v Žižkih, kjer je g. Vencelj na kratko pokomentiral obe predstavi. “Zmagovalca” kakopak ni imenoval, a, brez samohvale, mislim, da je bilo vsakemu objektivnemu opazovalcu jasno, da je naš nastop veliko primernejši za ciljno publiko.

Zadeva Potrata je dobila epilog. Na svoj izčrpen odgovor sem dobil tole sporočilo:

Pozdravljeni,

nisem trdila, da je Miško Kranjec Rom, pač pa, da je romskega porekla. Za to trditev poslano zadošča, med vikendom pa me čakajo že dogovorjene obveznosti, tako da se boste morali zadovoljiti s tistim, kar sem vam poslala.

Lep pozdrav, Majda Potrata

In od ge. Potrate sem se poslovil s temi besedami:

No, s tem je debata zaključena. Oprejemljivih dokazov, to je več kot očitno, ni.

Upam, da se o ostalih stališčih, ki jih zagovarjate, bolje prepričate.

LP,
Matjaz

Tako sem spoznal, da vsaj ena izmed poslank DRžavnega zbora Republike Slovenije laže in govori na pamet. Kmalu se bom verejtno lotil še katere(ga). Prihodnji teden pa bom pisal g. Borutu Mehu, predsedniku uprave Mure, v zvezi z njegovim kar pomembnim uslužbencem oz. odnosom slednjega do dela, Mure in ljudi.

Komaj čakam :>

Takole pa sem sam odgovoril ge. Potrati. Dodaten komentar ni potreben:

Pozdravljeni!

Dokaz sem, kot je lepo razvidno iz mojega izvirnega sporočila, želel zato, ker se mi ta podatek o Kranjcu zdi nadvse pomemben, a ga doslej prav nikjer nisem zasledil.

Žal pa dokaza nisem dobil.

Omenjate strokovno ugotovitev o povezavi priimkov s poreklom. Soglašam z njo, a nikakor ne v celoti. Vzemiva za primer priimek, ki ga omenjate in je povsem po naključju tudi moj – Horvat. Gre za drugi najpogostejši *slovenski* priimek. Oba veva, da vsaka oseba s tem priimkom gotovo ni hrvaškega porekla.

Zelo zanimivo sem mi tudi zdi, da, kot omenjate, priimek Kranjec kaže na tuje poreklo. Verjamem, da denimo priimek Tavčar v sebi skriva besedo Deutscher in s tem kaže na nemško poreklo (seveda spet ne popolnoma zanesljivo). A kako neki naj o neslovenskem poreklu priča priimek Kranjec, ko pa vendar vemo, da je bila Kranjska dolga leta “osrednja” dežela na našem ozemlju?

In četudi bi lahko dokazali popolno povezanost priimka in porekla, tega nikakor ne moremo trditi za imena. Po pripovedovanju babice vam lahko zagotovim, da je bilo ime Miško tedaj v naših krajih precej priljubljeno (Romi pa ne toliko). Da ne omenjam tega, da imajo starši pri poimenovanju povsem svobodne roke.

Pa še dokaz s protiprimerom: vzemimo ime in priimek mojega prijatelja – Ronnie Christopher Horvat. Kaj pravi “strokovna” teorija o tem poreklu? Je Hrvat ali Anglež? Gvatemalec? Na žalost nič od tega. Kolega je Slovenec.

Torej ta strokovna teza je verjetna, nikakor pa ne zanesljiva. Če bi bila, bi lahko podobno teorijo razvili za priimke, ki imajo kot besede v slovenskem jeziku nek pomen. Vzemiva kar vaš primer – Potrata. Po tej teoriji bi lahko mirne duše zaključili, da ste vi pač potrata (ne Potrata), kakršna koli že, recimo potrata časa. Pa tega, brez skrbi, nihče ne trdi.

V odlomku knjižnega vira, ki ste ga poslali v “pripetku” (te besede ne poznam, zato jo pišem v narekovajih), sta mi posebej všeč dve povedi, in sicer:

Ali pa se da njegova pripadnost temu rodu dokumentarno dokazati, je drugo vprašanje.

in

On pa: »Dober je pa ravno tako«, s širokim ciganskim nasmehom.

Malce ne-resno se mi zdi, da se v razpravi v Državnem zboru Republike Slovenije sklicujete na besedila, ki so po eni strani pravzaprav v nasprotju s tem, kar naj bi dokazovala in kar sami zagovarjate, po drugi strani pa so izrazito subjektivna.

Razumem pa vas, da literature nimate pri sebi in mi je zato ne morete predstaviti. A če ste pred samo nekaj tedni v Državnem zboru Republike Slovenije trdili, da je Miško Kranjec Rom in če ste se o tem zares dobro prepričali, jo boste gotovo z lahkoto našli. Pa še vikend se bliža. In res bi vas lepo prosil, da mi sporočite, kje je jasno zapisano, da je Kranjec Rom.

Hvala za vaš trud in lep pozdrav iz dežele Miška Kranjca,
Matjaž HorvatDobro sem jo, kaj? :>

Danes sem končno le prejel odgovor poslanke v Državnem zboru Republike Slovenije, mag. Majde Potrate, na vprašanje o dokazih za romsko poreklo Miška Kranjca, ki ga je zagovarjala na nedavni seji. Takole je zapisala:

Pozdravljeni,

ne vem, zakaj ste želeli od mene potrditev oziroma dokaz o Kranjčevem poreklu. To omenjam zato, ker iz strokovne literature poznam ugotovitev, da priimki, kot so Horvat, Hrovat, Kranjec …, in imena, denimo Miško, kažejo na poreklo ljudi, ki pa ni slovensko. Seveda tega zdaj ne morem dokumentirati, ker v Ljubljani nimam svoje zbirke strokovne literature, priznam pa tudi, da bi trajalo kar nekaj časa, da bi našla natančne podatke, kar zahtevate od mene.

Zato se bom raje oprla na knjižni vir, na katerega se sklicujem, tudi zato, ker vas posredno vodi do Kranjčeve literature. Iz nje je mogoče posneti Kranjčev rod, se pa nanjo ne sklicujem, ker literatura je fikcija, četudi gradi na nesporno dokazljivih avtobiografskih elementih. V pripetku boste torej našli odlomek, na katerega se sklicujem.

In še “pripetek”. Bogpomagaj, slovenistka, po vrhu še magistra, pa uporablja takšne besede! Google najde pet zadetkov s to ključno besedo! Si sploh uspete izmisliti besedo, za katero jih bo našel tako malo? Joooj! Torej, “pripetek”:

Josip Vidmar: Miško Kranjec, v: Obrazi, 1. izd., str. 595/596

Kar pa zadeva Kranjčevo rano modrost, sem si jo od nekdaj razlagal z revščino, iz katere je zrasel, in z njegovim rodom, ki je nedvomno vsaj deloma ciganski in po katerem je imel tudi svoj muzikalni in slikarski dar, pa tudi vsakršno nadarjenost in še, če hočete, svojo polt in svoj življenjski nemir. Pri vsem tem je tega nemirnega človeka že ukrotila in privezala zemlja in privezalo ga je tudi njegovo Prekmurje. Temu človeku je bil v krvi nemir, ki pa se dobro druži s hrepenenjem vaške revščine po sreči v velikem svetu. Svoje poreklo omenja v svojem delu sorazmerno malo, morda v Akacijah in Stricih še najbolj določno, hrepenenje in sanje vseh njegovih ljudi pa nam ga vendar razkrivajo. Mene ta zavest ni nikoli niti najmanj motila. Rom ali ne, naš je, in to globoko, prepričevalno in ljubezni vredno. Ali pa se da njegova pripadnost temu rodu dokumentarno dokazati, je drugo vprašanje.
V naslednjih letih se je Miško vse bolj in bolj posvečal politiki in leta 1938 je celo kandidiral na listi opozicije. Hkrati je neutrudno pisal; tu je trmasto vztrajal pri obliki romana, ki jih je po Osi življenja (1935) spisal celo vrsto. V pogovorih sva se največ ukvarjala z romanom Do zadnjih meja, ki mu ga nisem in nisem mogel priznati kot dobro delo. Najini pogovori so večidel potekali v njegovem domu v Veliki Polani, kjer sem ga konec tridesetih let in še leta 1940 nekajkrat obiskal. Ob teh priložnostih sem ga vselej spremljal na lovu, ne da bi mu kdaj prizadel kakršnokoli škodo. Lov nikakor ni moj posel. Miško je bil dober strelec in nekoč, ko so nad nama krožili divji golobi, je pričakal, da sta se dva križala, nakar je z enim strelom snel oba. Ko sem ga vprašujoče pogledal, mi je lakonično odgovoril: »Tako je ceneje.« Nekoč sem videl, da je ustrelil fazana, ki se je skrival v gosti podrasti. Rekel sem mu, da to menda ni lovsko. On pa: »Dober je pa ravno tako«, s širokim ciganskim nasmehom.

Odgovor sem ji že poslal in že prihaja tudi na blog …

Danes sem v Vestniku zasledil odprto pismo novinarja Andreja Bedeka (odlično spisano!) poslancu doc. dr. Mitji Slavincu. Tako je moja trditev o izpadu neljubega dogodka iz pomurskih medijev postala nična. Seveda bi lahko že sam pogruntal, da Vestnik izide ob četrtkih, novica o Slavincu pa je na dan prišla tudi šele prejšnji četrtek, zato je pač nismo mogli objaviti.

Vestnik, se opravičujem!

Ravnokar sem si ogledal Omizje na RTV Slovenija. Po časovnem terminu sklepam, da je šlo za ponovitev, v oddaji pa so, če sem prav razbral, gostili nekdanje člane Demosa. Zapolnil sem si predvsem tezo mojega velikega prijatelja (sic), gospoda Franceta Bučarja.

Dotaknil se je zakona o javnih uslužbencih in pri tem poudaril, kako zelo napačen je položaj zaposlenih v državnih službah, ne le tistih na vodilnih položajih, pač pa vseh. Oseba, ki dobi državno službo je praktično opravila s kariero, saj je izgubiti ne more. Problem je v tem, da je zanjo najbolj racionalno, da dela minimum od minimuma, ki ga mora opravljati, saj je tako ali tako ni moč odpustiti.

S tem se povsem strinjam in mislim, da bi bilo pametno razmisliti o podobnih pravilih igre kot v gospodarstvu, s čimer bi gotovo povečali produktivnost in s tem zmanjšali število zaposlenih. Morda bi veljajo razmisliti celo o privatnih službah, kar je omenjal Peter Jambrek. In ko že govorimo o zmanjševanju zaposlenih; tu pa se odpre večno vprašanje o usklajevanju gospodarskega napredka s socialno državo. Kot je povedal Bučar, in temu se tudi sam pridružujem, sodobni svet samega kapitalizma ne zmore več, ravno zato ne, ker v današnji obliki izključuje socialno državo. In to je problem celega razvitega sveta.

No, na podobne politične izpade se boste morali navaditi :>

Danes sem po dvomesečnem premoru spet vodil začetni tečaj ustvarjanja spletnih strani v Kiberpipi. Kot ponavadi se ga je udeležilo ca. 20 ljudi, tako da smo ravno presegli računalniške kapacitete v pipi.

Velja še omeniti, da sem ob 1730 doma spoznal, da imamo tečaj ob 1800 in ne ob 1900 :>

Danes zvečer sem se udeležil POT-a v Kiberpipi , kjer je Gašper Žejn (hruške) predstavil IPCop – posebno distribucijo Linuxa za računalnike, ki je uporabljamo kot usmerjevalnike. Tam pa sem se srečal (no ja, v bistvu sva bila dogovorjena) z Davorom Guttierrezom, s katerim sva neko poletje dva tedna bila sodelavca v računalniškem podjetju Cadis v Lendavi.

Danes sem eni izmed poslank Državnega zbora poslal tole e-pismo:

Spoštovana ga. Potrata!

Pred časom ste v svoji razpravi v Državnem zboru o zakonskem predlogi SNS o romski skupnosti zatrdili, da je Miško Kranjec po rodu Rom.

Sam prihajam iz neposredne bližine njegove rojstne domačije, rad posegam po njegovih delih in precej dobro (ali pa tako le mislim) poznam njegov življenjepis. Zato me je tako pomemben podatek o Kranjcu (za katerega sploh vedel nisem) nadvse presenetil.

Seveda ne dvomim o tem, da ste se na razpravo dobro pripravili in trditev preverili v verodostojnih virih. Kljub temu pa bi vas prosil, če lahko svojo trditev podkrepite s kakšnimi oprijemljivimi dokazi.

Za vaš čas se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!
Matjaž Horvat

Nekatere stvari sem dodal, seveda z namenom, da delujem bolj prepričljivo, odraslo in ne-za-lase-privlečeno. Upam, da bo odgovorila kmalu. Če ne, se je bom lotil z drugačnimi prijemi :>

Prevoz.org spet obratuje! Žal pa je precej okrnjen:

Opravičilo: v spletu neljubih okoliščin smo izgubili bazo uporabnikov. Za nastalo situacijo se vam opravičujemo in vas naprošamo, da se ponovno registrirate in vnesete vaše prevoze.

Le brž se pojdite registrirat in vpisat prevoze! Nikoli se ne ve, kdo vse lahko stavka.