~mathjazz /* brez komentarja */ » Študij

/* brez komentarja */

20. March 2006

Irska: 6. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Ponedeljek je bil naš zadnji dan na Irskem. Odpravili smo se do veleposlanika, preprostega moža z brado in očali, ki nas je gostoljubno sprejel in nam postregel z marsikatero irsko zanimivostjo in anomalijo.

Povedal je npr., da je za Irce značilno, da v dežju hodijo počasi, saj bi bili bolj mokri, če bi hiteli in tako pobirali še dodatne kapljice. Ko je opazil, da je ena izmed naših kolegic noseča, je pogovor nanesel na naravni prirastek, ki je na Irskem pozitiven, kljub temu da imajo mamice le 3 mesece porodniškega dopusta, atiji pa lahko o tem samo sanjajo.

Preostanek dneva smo preživeli tavajoč po ulicah Dublina, na katerega smo se že precej dobro navadili in nam je bilo, vsaj meni, kar malo težko, da ga zapuščamo ravno v tem trenutku.

Zvečer pa … John je kljub bolezni držal obljubo in nam pripravil “party”, kjer je bil tudi Michael in še nekaj drugih menihov, manjkal pa ni niti Romeo – plašni Romun, ki študira na Irskem, ki ne govori, kar pa naredi, narobe stori. Ker si prvi dan nismo zapomnili imena, smo ga klicali kar Romeo. Po nekaj pesmih in plesih (predvsem Michaelovih), so se “stari” počasi odpravili spat, mi pa smo nadaljevali tudi preko polnoči …

19. March 2006

Irska: 5. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Nedelja je dan za spanje. No, ampak ko si na potovanju, poskušaš spati čim manj, da bi čim več videl, slišal in okusil. Zato je bil v nedeljo na sporedu Guinnessov muzej, ki sem si ga z Maretom in Majo sicer ogledal že v petek, a je bil tako zanimiv, da sem zagrabil še drugo priložnost. Mare in Maja bi jo verjetno tudi, če se ne bi Mare, kot že zapisano, zastrupil s pakistansko hrano.

Ker sem imel občutek, da sem rahlo prehlajen, se odhod proti muzeju v ponovno vetrovnem vremenu ni začel najbolj spodbudno. In tudi zaključil se ni, saj smo se pred vhodom soočili z dolgo vrsto, o kateri v petek ni bilo ne duha ne sluha, tokrat pa smo v njej čakali vsaj 30 minut zunaj in kakšnih 20 znotraj muzeja.

A ko se čakanje v vrsti konča, se začne ogled zares dodelanega muzeja, ki si ga je v Dublinu nujno potrebno ogledati. Z besedami je težko opisati, zakaj je tako dober, a naj naštejem le nekaj atrakcij: dva metra visok in nekaj metrov širok slap znotraj muzeja, 3 vmesne degustacije piva, ogled postopka pridelave Guinnessa, ogled televizijskih in tiskovnih oglasov na čelu s pesmico Guinness is good for you, animatorji od čakanja v vrsti do 7. nadstropja in končno – brezplačna pinta Guinnessa na vrhu v Gravity baru z razgledom po celem Dublinu.

18. March 2006

Irska: 4. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Na vrsti je bil celodnevni izlet po Irski, ogled okolice Dublina, podeželja, morja in nekaj zanimivosti. Na pot, ki je trajala kakšnih 8 ur, smo se podali z avtobusom, ki je bil kot nalašč za nadaljevanje prekratkega nočnega počitka. A vendar nas je od časa do časa predramila kakšna luknja na cesti, ki so zelo pogoste, ali pa je pozornost pritegnila lepa pokrajina Irske.

Mihevc je nekoliko slabše razpoloženje (zaradi nenehne burje) dvignil, ko se je ob hoji po ozkem pomolu rahlo zamajal in pristal v morju, na srečo le nekoliko preko kolena. A se je osušil. Največ pozornosti na izletu pa je dvignila utrdba v kraju Trim, kjer so snemali film Brave heart z Melom Gibsonom v glavni vlogi.

Zvečer: po obisku dveh pubov (drugi je bil bolj disko), iz katerih so nas vrgli ob preteku delovnega časa, smo se ustavili pri pakistanski fast-food prodajalni Red Hot Chilli, kjer se je, kot smo ugotovili naslednji dan, zastrupil naš vodja Mare. Nato pa spat.

17. March 2006

Irska: 3. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Dopoldne smo se podali v destilarno Jamesona, edinega viskija, ki ga destilirajo trikrat, zato je najboljši “uisce beatha” (izg. iške baha), kar pomeni voda življenja. Iz te keltske besede je nastala beseda whiskey. Ogled je bil zaradi odličnega vodiča poln humorja in niti najmanj dolgočasen. Ob koncu smo dobili še štamprle Jamesona za pokušino, Mihevc in Tinka pa sta kot vrla degustatorja med štirimi viskiji za najboljšega razglasila Jamesona.

Zatem smo hitro oddrveli proti trgu Parnell Square, kjer se je ob 1200 začela parada ob dnevu sv. Patrika, zavetnika Irske in vseh Ircev, ki je na ulice privabila več 10 tisoč domačinov in turistov, ki jih ni pregnal niti dež, niti sonce, niti mraz, niti sneg, niti veter, niti neke čudne padavine, podobne stiroporju. Po dveh urah, ko se je parada končala so se začele ulice hitro prazniti, z enako hitrostjo pa so se začeli polniti pubi. Kljub temu da jih je mnogo, jih ni bilo dovolj, tako da v radiju nekaj kilometrov okoli centra Dublina ni bilo moč najti prostega sedeža v lokalu.

Popoldne sem si z Markom in Majo ogledal Guinnessov muzej, ki je gotovo največja atrakcija Dubilna. Tako mi je bil všeč, da sem si ga šel s nedeljo še enkrat ogledat, zato sem več o muzeju napisal pod naslovom: “Irska: 5. dan”.

Zvečer smo se kot skupina prvič odpravili “ven” in ker je bil ravno dan sv. Patrika, je bilo morje ljudi na ulicah in v lokalih. Zelo pohvalno je, da je na vseh javnih mestih prepovedano kajenje (P.S.: to po vrnitvi domov najbolj pogrešam), vstop v lokale v nočnih urah mladoletnim oz. mlajšim od 20 let sploh ni dovoljen, in ko nastopi ura, ko se lokal zapira, te enostavno vržejo ven. Ne čakajo niti minute. Klasičnih diskotek praktično ni, le pubi se ponoči spremenijo v nek približek diskačev. Za moj okus odlično.

16. March 2006

Irska: 2. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Vstali smo okoli pol devetih in se z odpravili proti Trinity Collegu, kjer nas je počakal Michael. Najprej smo si ogledali razstavo Knjige iz Kellsa, ki je nastala leta 800 in vsebuje 4 evangelije, ki so zapisani z zelo bogato pisavo in okraski. Stari kič. Za tem smo imeli predavanje, kjer nam je mlada gospodična (Michael je ves čas govoril, da je neverjetno lepa … skratka dobro reklamo za predavanje je naredil) “prebrala” nekaj o pokristjanjevanju Slovencev, ki so ga izvedli irski menihi.

Po kratkem predahu za kosilo v Burger Kingu in pivu v klasičnem irskem pubu, ki jih je malo manj kot Ircev, smo se odpravili do parlamenta, kjer nas je stari mož McOkey (vsak stavek je končal z vprašalnico “OK?”) seznanil z osnovami irske politike. Med drugim je povedal, da premieru pravijo “taoiseach” in za skoraj vse državne organe in institucije uporabljajo keltske izraze. Tudi krajevne table imajo v dveh jezikih in vsak Irec ima porek angleškega še keltsko ime. Posledično je tudi irska angleščina zelo drugačna od angleške ali ameriške. McOkey je thirty-first izgovoril kot “tojti-fojst”.

Pozdravil nas je tudi eden izmed ministrov, ki je minister že 5. mandat, skoraj vsakič pa na drugem resorju. Govoril je o pomenu EU za Irsko in o odličnem sodelovanju z ZDA, o velikem razcvetu Irska v zadnjem desetletju in pol, o skoraj ničelni brezposelnosti in o Ircih po svetu, ki jih je kar 74 milijonov. Na Irskem jih živi dobre 4 milijone.

Zvečer smo šli še na kozarček, zbrali nekaj denarcev za večerjo in jutrišnji zajtrk in se počasi odpravili spat.

15. March 2006

Irska: 1. dan

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Prijatelji, Študij

Ob 1100 nas je 20 Megaronovcev s tremi pridruženimi člani krenilo iz Kongresnega trga proti Trstu, od koder smo poleteli proti London Stanstedu in od tam končno proti Dublinu. Prispeli smo okoli 2100 po lokalnem času, torej ob 2200 po našem. Sprejel nas je Michael, kakšnih 65 let star ata, ki je med drugim nadzornik 119 šol na Irskem, nam pa je poiskal brezplačno prenočišče za 6 noči. Za šolski sistem na irskem v glavnem skrbi Cerkev, ampak v Sloveniji o tem ni pametno govoriti, zato pssst.

Imel sem srečo, da sem imel veliko prtljage, tako da je nisem uspel stlačiti v taksi in me je do stana odpeljal Michael, tako da sem prihranil celih 5 evrov, kar na Irskem pomeni eno pivo in par centov. Med potjo sem spoznal, da je Michael nabrit šaljivec. Pohvalil je mojo angleščino (PMSM mu tega ravno ne bi bilo treba) in dejal, da večina Ircev pozna le 500 besed, in od tega jih je 400 ‘fock’. Ja, prav sem napisal, Irci imajo pač zelo samosvoj naglas.

Spali smo v samostanu, kjer živi kakšnih 20 menihov, vendar ni ravno pretirano “samostanski”. Izgleda kot veliko razkošno stanovanje (še posebej za to ceno), s fontano in kaminom v salonu, v katerem smo spali (v spalkah). Michael in John, predstojnik samostana, sta nas pred spanjem povabila na čaj, a izkazalo se je, da je bila to večerja. Po večerji pa je sledila še pijača v posebni sobici, namenjeni tovrstnemu druženju. Med drugim smo spoznali irski viski Jameson in pivo Guinness, manjkalo pa ni niti bolj konvencionalnih pijač. Ob dveh zjutraj smo se odpravili spat.

2. March 2006

Origami

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, IT, Kritike, Študij

Če je na spodnji sliki res čudo, ki ga bo Microsoft predstavil v prihodnjih dneh, in če bo to res osebni računalnik, ročni računalnik, večpredstavni predvajalnik in mobilni komunikator v enem in če bo res stal okoli 500 dolarjev, bo to najboljši Microsoftov izdelek doslej.

Origami?

28. January 2006

Brez njega mi živeti ni

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, IT, Študij

Ko zjutraj se zbudim,
takoj k računalniku pohitim.
Najprej pišem v WORDU dokument,
v PASCALU pa nastaja argument.

Popoldne igrice igram,
saj le-te najraje imam.
Če pa hočem narediti kak projekt,
me v POWER POINTU čaka kakšen splet.

Na računalniku pa so žal tudi problemi,
najhujši virus so med vsemi;
in če jih zasledim
jih s SCANOM ali F-PROTOM odpodim.

Ko pomislim na tretje tisočletje,
vem, da brez PENTIUMA mi ne bo za petje.
Se z INTERNETOM zemeljska bo obla zmanjševala,
upam in želim, da tudi prijaznejša bo postala.

Pesmica je iz leta 1997, ko sem hodil v 6.a razred OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Objavljena je bila v tedniku Pomurski Vestnik.

19. January 2006

Sprintati doktorat

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Kritike, Prijatelji, Študij

Ko do dveh zjutraj delaš seminarsko in se celo naslednje popoldne s kolegi pripravljaš na zagovor, pa te potem ob 1300 asistent povabi na zagovor čez teden dni, ker mora sprintati doktorat, se lahko zjokaš. Ampak jaz sem bil še kar dobro razpoložen, ker se bom tako (vsaj upam) malo bolje pripravil na zagovor (vraga se bom!).

Ampak da nas niso obvestiti vsaj eno uro prej, da ne bi hodili na faks brez veze, tega jim pa ne oprostim.

27. December 2005

Ulčar : Polanec

Poslal mathjazz in (Ne)vsakdanjik, Kritike, Politika, Znani, Študij

V današnjem Delu je zanimiv intervju z naslovom Gospodarske reforme in študenti. Na vprašanja novinake sta odgovarjala predsednik Študentske organizacije Slovenije in počasen študent Miha Ulčar ter eden izmed snovalcev reform, mag. Sašo Polanec.

Pomembno in s strani ŠOU zmanipulirano dejstvo je omenil slednji: “Dejstvo je, da nismo predlagali ukinitve bonov za prehrano”.

Še bolj zanimiva pa je Ulčarjeva zaključna misel: “Ali res želimo živeti v takšni družbi, kot so ZDA, ali raje živimo v evropskem modelu socialne države?”

Hja, a ne gre ZDA dosti bolje kot nam? Pa Francija? Zaostajamo na celi črti, Mihec.

« Prejšnja stranNaslednja stran