Tudi Žižki poplavljajo. Sicer ne tako zelo, kot v nekaterih drugih delih Slovenije, a vendar takšnih poplav v našem kraju še nisem videl. Nekatere ulice so neprevozne, nekatere kleti zalite, vsi gasilci pa na delu ali v pripravljenosti.
Naša mačka še vedno nima imena, pa je pri nas že od 23. julija. Razvozlali smo že, da je mačka in ne maček niti mačko.
Ker se mi je ne da več klicati z “maaačkaaaaa”, iščem ime zanjo. Pa ga ne najdem. Lahko pa mi vi pomagate, če se vam da.
V pomoč prilagam še eno sliko.
K nam je prišla od kdovekje.
Danes sva z Lukom jedilni pribor s fešte vrnila v Župnijski dom.
Luka.
Po koncu zadnjega teoretičnega predavanja o izkoriščanju evropskih sredstev sem z Lukom, Gašperjem in Matejem vozil stole iz prizorišča Žurke® nazaj v Marjanovo gostilno.
Mnogo stolov …
Celi dan je na sporedu pospravljanje posledic včerajšnje fešte.
Slaba stran prireditve v lastni režiji …
Prazna dvorana.
Najtežje darilo.
Sori, na Mladini moramo vsi imeti rdeče copate:>
Sanjski moški in sanjska ženska: vse-v-enem.
Joško, nocoj te bomo dali na Pop-in!
Najboljše darilo.
Najstarejše darilo.
Tak, zdaj sva pa oba prek 50!
Hahahahaha!
Točajka Minka in action.
Nova Slovenija brez Drobniča,
ki je šel razmišljat o bližajoči se pokojnini za atija.
Kuhar Zvonko: ta abraham je zame mala malica.
Prosim, da počasi odidete.
Danes sva z abrahamom šla v gorice po vino. Kot običajno sta se nama ob kleti pridružila dva soseda, ki živita skorajda v sojem svetu.
Še posebej za enega ati velikokrat pravi, da je svojevrsten bohem. Pravzaprav sta vse kar ima gorice in cimprana klet, pokrita s slamo. Vsak dan je “gor” in tako “u izi” skrbi za svojo trto. Je inteligenten, ni kaj, je celo študiral, a seveda kasneje fauliral. Živel pa bo najbrž res večno, kot še pravi naš abraham. Ne pozna stresa, ne pozna hitrega tempa življenja.
Ko je danes pogovor nanesel na atijev rojstni dan, smo razbrali tudi njegovo starost. Atiju pravijo, da izgleda mlajši, kot je v resnici. Sam o tem težko sodim, ker ga pač dnevno videvam in se mi zdi enak odkar ga poznam. Zato sem mislil, da sta z “bohemom” kakšni dve leti narazen, nato pa je povedal, da je v 62. letu. Hja, očitno torej velja: če počasneje živiš, se tudi počasneje staraš.
Zvečer sem z mamo in atijem pripravil še jedilne liste in neko presenečenje. Če je med bralci kdo izmed povabljencev na žurko, pa če je kakšne izbirčne sorte, mu lahko na ogled ponudim jedilni list, da se prepriča, ali mora vzeti kaj hrane s sabo :>
Danes ni bilo preveč zanimivo, ker smo cel dan pripravljali prireditveni prostor za prihodnjo soboto, ko bo ati praznoval abrahama. In sicer bo to v vaško-gasilskem domu, ki je bil v obupnem stanju, zato je bilo dela naskončno mnogo. In ga je še ostalo nekaj.
Napisal pa bi raje še o včerajšnjem praznovanju, ki se je seveda dodobra prevesilo v današnji dan. Sorodniki in prijatelji so zvečer napolnili hišo in ko sta po nekaj minutnem ognjemetu prišla še prva muzikanta, se je parti začel.
Zbralo se nas je okoli 30 in kar naenkrat jih je precej ugotovilo, da so muzikanti. Kmalu je nastal cel bend in to nadpovprečno velik. Včanila sta se tudi novopečeni abraham in njegov brat, ki igrata vse, kar primeta v roke. Muzika pa je zelo pomembna za ustvarjanje dobre klime v družbi. In sploh ni važno, če vsi člani benda igrajo ali se samo pretvarjajo.
Spat sem šel malo pred tretjo. In odkrito priznam, da je bilo mnogo bolje kot v kakšnem zakajenem diskaču. Ki jih imam počasi že dovolj.
