~igzebedze decoupage » O projektu (slo)

Dandanes sta film in televizija nedvomno dominanten medij in presegata vsako posamično funkcijo, na katero ju želimo zreducirati; film tako ni zgolj zabava, niti zgolj umetnost, ne zgolj informacija, temveč se razrašča prek neštetih funkcij družbenega življenja. Zaradi svoje vseprisotnosti v družbenem življenju ter zaradi svoje vplivnosti je pogosta tarča takšne ali drugačne cenzure. Časi državne cenzure so morda mimo, a še vedno se nam pojavljajo vprašanja o morda premočnem socialnem vplivu filma in televizije – Hollywood je nedvomno paradni konj Amerikanizacije, televizija pa medij, prek katerega je družba v stiku sama s seboj in s svetom – če te ni na televiziji, ne obstajaš, pomembnost in pomenljivost dogodka določa predvsem njegova televizijska minutaža, ne pa njegove dejanske razsežnosti, itd.. kdor obvladuje televizijo, obvladuje družbo.
Po Baudrillardu so vsakdanji ter svetovni oziroma zgodovinski dogodki le ponovne uprizoritve, (farsične) ponovitve filmskih prizorov; nešteti zločini so se zgodili najprej na filmu in šele potem v realnosti, serijski morilci posnemajo

svoje filmske vzornike, stari ameriški vojni filmi so pomembna inspiracija liberijskim upornikom. V vsakdanjih situacijah, v katerih se znajdemo, skušamo nezavedno odigrati slavne prizore slavnih hollywoodskih filmov, replicirati odrezave dialoge ali monologe naših junakov; svoje življenjske filozofije in razpoloženja uravnavamo po globokoumnih meditacijah filmskih protagonistov. če smo zmedeno altruistični, smo zmedeno altruistični kot Amelie, če smo besni, smo besni kot Samuel L. Jackson, maščevalni kot Uma Thurman, pokončni kot Bruce Willis, depresivni kot Marvin, cinični kot Black Adder, čistega srca kot Esmeralda; in vedno pričakujemo srečen konec, saj so vendar dobri ljudje vedno nagrajeni in slabi kaznovani, denar ne more kupiti sreče in ljubezen premaga vse ovire.
Projekt Decoupage pristopa k procesu ponotranjanja filmskih klišejev, karakterjev in floskul z druge strani ter skuša vsakdanji dialog znova navezati na filmsko produkcijo kot enega njegovih poglavitnih nezavednih virov. Tako odstira pogled v tisto, čemur bi jungovsko lahko rekli kolektivno nezavedno – med neštete simbolne pomene, predsodke, nezavedno trivio, vse tisto, “kar vendar vsi vemo”; z vzvratno povezavo filma in dialoga skuša projekt osvetliti dominantni vpliv filmske oziroma televizijske produkcije na družbo in njene sodobne rituale, pregovore, mite.
Decoupage izkorišča osvobajajoče potenciale sodobne tehnologije, da vzpostavi orodje za drugačen odnos slehernika do tega monopoliziranega in od življenja odtujenega medija. Razvoj fotografije je bil bistven element pri sestopanju lepih umetnosti od elitnih višav k morju svobodnih posameznikov, ki so sedaj lahko z enim klikom obvladovali resnični svet. Kar je fotografija naredila za naš odnos do sveta, kar je dada naredila z besedili in fotografijami, lahko sodoben računalnik naredi tudi najzahtevnejšemu in najzapletenejšemu mediju. Sedaj lahko z enim klikom obvladujemo tudi navidezni svet filma. Če želimo premagati zgradbo tega navideznega sveta, ki določa naš vsakdanjik, je najbolje, da njegove gradnike zlorabimo po lastni volji. Če je Truman Show pokazal možnost ustvarjene realnosti za potrebe televizije, če se je S1m0ne spogledoval z idejo računalniško ustvarjene igralke, gre Decoupage raje malce globje v dekonstrukcijo. Razstavimo te popularne izdelke na njihove gradnike in jih zl0žimo v drugačen kolaž, pa dobimo novo celoto, brez spoliranega umetnega okolja. Kultura kolaža je edini stik sodobne družbe s svojo resničnostjo.

Besedilo: Jernej Županič in Boštjan Špetič