~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » Blog Archive » Kako pravilno uporabljati Supervizor
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Kako pravilno uporabljati Supervizor

Posted on Avgust 24th, 2011 in dovhcajt |

Supervizor je z moje strani dobrodošla novost. Javne finance, javno razgrnjene, na voljo kot kvalitetna podlaga za argumentirano debato o potratnosti države. Zdaj so številke vsaj javno dostopne in lahko ovržejo ali potrdijo teorijo oz. dajejo nadalnje smernice za raziskovanje.

Pri raziskovanju pa opažam, da ljudje ne razumejo osnov delovanja ekonomskega sistema in možnosti, ki jih ponuja Supervizor in drugi viri. Teh virov ne izčrpajo, pa že vlečejo (napačne) zaključke.

Kaj je po vaše zaslužek? Če pri dobavitelju kupim 100kg klobas po nabavni ceni 5€/kg, me to stane 500€. Če te klobase odprodam po ceni 15€/kg, dobim 1500€ dohodkov. Pridelal sem 1000€, od katerih moram odšteti še razne stroške (prevoza, hladilnika, plača prodajalca, ipd.). Kar ostane je (po mojem mnenju) profit oz. zaslužek. Če torej 100kg klobas prodam Policiji, od države dobim 1500€, kar pa še ne pomeni, da sem z državo tudi zaslužil 1500€. Zaslužkov v pravem pomenu se ne vidi niti iz Supervizorja niti iz nobenega računa, ki vam ga izda kdorkoli, ki opravlja storitve. Zaslužek je v osnovi interna zadeva podjetja.

S tem v mislih se lahko odpravimo po primeru članka na Žurnalu, kjer razkrivajo “zaslužke”. Pravilno ugotavlja, da država večinsko uporablja storitve od podjetij, ki so v njeni lasti (Mobitel, Zavarovalnica Triglav, itd.), niso pa tista nakazila zaslužki. Novinarka bodisi ne razume besede “zaslužek” bodisi jo namenoma narobe uporablja, da je članek bolj senzacionalen.

Pravilno tudi ugotavlja, da Stanovanjski sklad RS močno sodeluje z Andrejem Škrkom, ne navede pa povezave do grafa na Supervizorju, niti ne omeni, da je bila večina sredstev nakazana julija 2007. Je novinarka povprašala notarja ali Stanovanjski sklad o teh transakcijah? Zaenkrat ne kaže.

Nevključevanje že znanih dejstev iz drugih medijev je šlamparija. Kot navaja Dnevnik, je pri milijonskem nakazilu Mestne občine Ljubljana Marijanu Sušniku šlo za odkup zemljišča.

“Razmeroma neznana družba AAS” ima polno ime Avtorska agencija za Slovenijo, registrirana pa je za dejavnost “druge pravne storitve”. Na njihovi spletni strani najdemo obrazce, iz katerih lahko sklepamo, da gre za posredniško agencijo za sklepanje avtorskih pogodb. So to torej odvetniki? Razmerje med nakazili iz javnega sektorja in čistimi prihodki od prodaje je 1000%, 10-kratnik. To je smiselno, saj AAS v resnici prodaja posredovanje denarja, le manjši procent teh prejetih sredstev pa šteje tudi v čiste prihodke od prodaje. “Študentski servis” za avtorske pogodbe torej.

Kako torej dobiti več informacij, na podlagi katerih je možno sklepati kaj več?

Supervizor pokaže ogromno podatkov, a zelo malo informacij oz. odgovorov na kaj, zakaj in kako.

Ob kliku na ime podjetja (zgoraj označeno z rdečo) vas Supervizor ponese na Ajpes. Tam si lahko (prijavljeni) ogledate nekoliko več informacij o podjetju:

Alternativa Ajpesu je Bizi.si, kjer se vidi še kako informacijo več (npr. število zaposlenih).

Ob kliku na “več” (zgoraj označeno z rdečo) se pokaže polni izpis

Več informacij o bilancah imajo še Finance v svojem mini finančnem poročilu:

Torej, preden kdo začne trditi, da je nekdo “zaslužil” z državo, naj najprej preveri pojem “zaslužek” v SSKJ, potem pa še izdatno preveri kaj se je zgodilo v javno dostopnih zbirkah in tudi pri proračunskih uporabnikih. Še posebej to velja za tiste novinarje, ki si želijo, da bi jih sogovorniki jemali resno.

P.S.: Še enkrat: bodite pazljivi pri branju in dvakrat premislite kaj napišete.

5 Responses

  1. Centrifuzija Says:

    Treba je razumeti, da so Žurnalovci izgubili veliko (ne)novinarjev in je to morda tudi vzrok nerazumevanja besed. Namreč mene je zmotila njihova druga novica na omenjeno temo: http://www.zurnal24.si/preverite-kako-zapravljajo-vas-denar-clanek-133044 V članku 3-krat zapišejo glagol “zapraviti”, 3-krat pa pridevnik “bizarno”.

    Glede “bizarne transakcije” so pojasnili, za kakšno transakcijo je šlo, a kljub temu je ta transakcija ostala “bizarna”. Trikrat bizarna, če smo natančni.

    Še vedno pa ostaja neznanka, kje je šlo za “zapravljanje” našega denarja. Zapravljanje po SSKJ namreč pomeni: “z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine”. Tega iz podatkov Supervizorja, še manj pa iz članka, ne moremo razbrati. Postopek iskanja “zapravljanja” je enak zgoraj omenjenemu.

  2. Supervizor – podatki o poslovanju podjetij z državo | razmišljanja Says:

    [...] Kako pravilno uporabljati Supervizor – Hruške, jabuke, jablane, čežane [...]

  3. (jm) Says:

    Se srečata nekoč ne prav dober učenec in njegov nekoč učitelj matematike.
    Kako?
    Pa dobro. Kupim za 5 prodam za 10 od tistih 5 procentov pa kar lepo živim.
    In je učitelj skomignil z rameni in odšel svojo pot.

  4. Marko Says:

    Odličen prispevek, bi pa da sam dodal par reči.

    Ne strinjam se s tem, da Supervizor da ZELO malo informacij. Da jih precej, je pa res, da pogosto ne vseh, ki bi si jih želel (tudi o tem kmalu na mojem blogu ;) ).

    Pravilno razlagaš da dobiček ni enak prejemkom in do neke mere se strinjam s tem, da je dobiček interna zadeva, kar pa ne pomeni, da je posebej pomembna pri ugotavljanju spornosti ali zanimivosti transakcije.

    Poleg očitnih etičnih problemov s korupcijo je verjetno glavni pomislek proti ta, da trati omejene vire. Če dobi posel s korupcijo podjetje A namesto podjetja B in bi slednje to storitev lahko enako kvalitetno opravilo za pol cene, je pri tem popolnoma vseeno, ali bi imelo podjetje A zaradi interne “negospodarnosti” samo 10% dobiček, B pa 30%. Davkoplačevalci bi z A še vedno bili oškodovani.

    In tudi zato je Supervizor pomemben. Sama višina zneskov res ne pove dosti. Lahko pa da pomemben namig o tem, da so dane transakcije sumljive in vredne podrobnejšega ogleda ali pa ne.

  5. Pero Says:

    Res je da s temi podatki ne moremo kar potegniti nekega jasnega zaključka, vendar pa vseeno daje neko sliko, kje se troši državni denar.
    Recimo pri hitrem pregledu parih fakultet je zanimivo, da je sorazmerno precej denarja šlo v razne hotele v letoviščih, restavracije, zasebne zdravstvene ustanove… Lahko da upravičeno, ali pa tudi ne, ker na prvi pogled vse te zadeve nimajo veliko z visokim šolstvom ampak prej z čisto zasebnimi zadevami določenih zaposlenih.
    Poleg tega je pa še zanimivo veliko raznih firm, ki so pisane kar na profesorje, ki so zaposleni na fakulteti in delajo biznis z to isto fakulteto??? Bi bilo zanimivo vprašat predstavnike teh fakultet za komentar.