Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Malo delo je referendum o 20 letih Slovenije.

V nedeljo me je izid malo presenetil. Nisem pričakoval, da bo zakon obstal, prav tako pa tudi nisem pričakoval tako odločnega “ne”. Očitno se Slovenija še ni streznila, vprašanje kdaj se sploh bo.

Zakon sam ni bil slab – bil je vsaj delno to, kar Slovenija še vedno rabi. Ukinitev oz. primerljivo obdavčitev študentskega dela in vnos fleksibilnosti na trg dela. A bilo bi prelepo, da bi to šlo skozi. Študentske organizacije so premočne, študenti pa so ravno v tistih letih, ko jim je bolj ali manj vseeno za svet okrog sebe, imajo pa volilno pravico, ki jo lahko uveljavljajo. V rokah študentskih politikov in njihove – roko na srce – zavajujoče kampanje, so se izkazali kot zelo močno orodje.

Ker bi zakon posegal tudi v trg dela, se je takoj vzdignil tudi gospod Dušan Semolič, večni borec za pravice delavcev, in se podal v boj zoper zlobni zlobni zakon, ki bi morda malo načel trg dela in ga morda celo naredil malo bolj prilagodljivega, vsaj toliko, da vsak podjetnik ne bi razmišljal o izselitvi svojih obratov iz Slovenije. No, z omejitvami malega dela to sicer ne bi šlo brez goljufije oz. ponarejevanja števila ur. Kakršen koli zakon, ki bi posegal v trg dela in ga morda naredil malo bolj fleksibilnega, je že vnaprej obsojen na javni linč s strani gospoda Semoliča.

Poleg teh dveh čeri pa sceno (raz)burkavajo še mediji in novinarji, ki niso sposobni kvalitetno opravljati svojega dela in zmotno širijo prepričanje, da še dve leti ne bomo mogli spreminjati študentskega dela, ko pa je v resnici zgolj eno leto. In pa mit o prelaganju odgovornosti. Kako lahko mediji trdijo, da so politiki preložili odgovornost na ljudstvo, če pa so študentske organizacije zbrale podpise za referendum in tako preglasovale Državni zbor. Dobro, razumem, da so v primeru arbitražnega sporazuma želeli, da ljudstvo potrdi odločitev. Pa vendar – ne pomeni, da je tudi vsak referendum prelaganje dela poslancev na ljudstvo.

Slovenija tako ždi med Scilo in Karibdo, se ne premika ne naprej in ne nazaj, ampak se prepušča toku vrtincev. Živimo na kredite, s tem referendumom pa smo Slovenci jasno pokazali predvsem eno stvar – če vi gospodje, ki ste na vrhu hierarhije niste pripravljeni poslovati pošteno, tudi vsi ostali nismo. Ultimativna državljanska nepokorščina in pravna potrditev starega slovenskega pregovora – “Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo.”

3 Responses

1. Jan Says:
   April 16th, 2011 at 5:21 pm

   “… ga morda celo naredil malo bolj prilagodljivega, vsaj toliko, da vsak podjetnik ne bi razmišljal o izselitvi svojih obratov iz Slovenije. No, z omejitvami malega dela to sicer ne bi šlo brez goljufije oz. ponarejevanja števila ur.”

   S tem se ne morem strinjati. Sem podjetnik in ravno zaradi navedenega sem bil PROTI. Kaj ti pomaga zakon, ki diši po tem, da bi znal narediti trg dela malenkost bolj fleksibilen, če v istem trenutku nameče KUP omejitev, ki ga pod črto naredijo še opazno manj fleksibilnega?

   Kot podjetniku mi vseeno obstoj študentskega dela ustreza bolj kot drakonsko zregulirano malo delo, kjer plačujem višje prispevke in sem omejen glede števila delavcev / ur / plačila / …

2. z Says:
   April 20th, 2011 at 7:38 pm

   Ja, se strinjam, malo delo bi uvedlo kompleksen sistem, ki v resnici ne bi nikoli prav deloval.

   Kar pa tudi ne pomeni, da je študentsko delo dobra ureditev.

3. Damir Says:
   April 21st, 2011 at 4:25 pm

   Študentsko delo sucks, o tem ni debate.
   Malo delo bi pa vsaj v .si, vse službe za določen čas v roku leta dni prekvalificiralo v malo delo, z urami je pa tako jasno…

   Glede fleksibilnosti trga dela menim, da je ta pri nas še kako fleksibilen, prava meka glede na učinkovitost delovnega inšpektoriata. Zmerno varnost iščemo vsi, brez tega ni porabe, pri čemer se ti krči gospodarstvo. Poleg tega bi “hire/fire” princip povzročil še večji beg možganov… Konkurirati je potrebno z dodano vrednostjo, ne z nižanjem cene dela in krčenjem obsega pravic. Razen če nam ni vi interesu namesto po poti visoko razvitih in socialnih držav slediti zgledu držav tretjega sveta in se iti masovno proizvodnjo za dolar na dan.

   Je pa evidentno, da država od dela posameznika pobere preveč in z tem bremeni tako delodajalce, kot zaposlene in zmanjšuje konkurenčnost.

   Moj odgovor na vse gospodarsko politične težave v .si je preprost. Izberemo sistem, ki deluje in ga preslikamo. Čeprav ne vem, kaj bi nato počeli vsi naši silni strokovnjaki…