~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » Blog Archive » Male misli o malem delu v mali državi
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Male misli o malem delu v mali državi

Posted on Maj 17th, 2010 in dovhcajt |

Študent, nekoč stopnja v izobraževanju, je danes v Sloveniji poklic

Študentsko delo se na vsak način želi predstaviti kot dobro, koristno in nasploh sveti gral za vsakega študenta v tej mali deželici. Vendar je študentsko delo vse prej kot koristno – sploh ne bi smelo obstajati. Študent je po definiciji študent. Študira. Uči se. Sedi za knjigami in predeluje snov za izpite. Namesto tega pa kelnari, programira, načrtuje v arhitekturnem biroju, riše grafične podobe podjetij, piše strokovna besedila.

Vse to so dela, ki jih danes študenti opravljajo redno in ne kot izjema. Ne kot tako imenovani “socialni korektiv”, ker bi bile štipendije prenizke. To opravljajo, ker so presenečeni kako “veliko” se da zaslužiti z nekaj dela. Po začetnem navdušenju nad svobodo, ki jo študentsko delo nudi, se študenti kar naenkrat znajdejo do vratu v delu. Ni težko se prepustiti zadolžitvam, ki ti jih naložijo v službi. Nadrejeni imajo naravno tendenco svojim podrejenim podeljevati toliko nalog, da nikoli ni skrbi, da bi ostali brez, povprečni “poklicni študent” pa tudi ne premore toliko zdrave pameti, da bi se zavedel, da študentskega dela ne potrebuje in da mu študentsko delo pri njegovem poslanstvu – študiju – močno škoduje.

Naslednja stvar, ki se jo poklicni študent zave, je to, da za svoj poklic potrebuje status, kajti brez statusa ne more delati. Delati pa pač mora, sicer, kakor vpijejo mnogi propagandni klici, ne more preživeti.

Preživetje ali poguba

Da ne more preživeti, je res samo toliko časa, dokler se študent udinja za 3,5 evre (neto) na uro. Ja, udinja. Ta cena je namreč prenizka za vsakogar, ki premore kaj dostojanstva. S tako postavko se mesečni izkupiček povzpne – ne boste verjeli – ravno do praga nove (neto) minimalne plače. Ampak študenti se še vedno veselo udinjajo! Pomislite, študenti, tisti, ki bi naj bili v najboljši formi priučiti se novih veščin, tisti, ki bi morali najbolj izkoristiti priložnosti trga, ki ponuja visoke nagrade za vse, ki so se bolj sposobni prilagoditi in potruditi, na koncu pristanejo na mizerna plačila, ki so klofuta v obraz njim samim.

In potem se študenti želijo zbrati skupaj – “Za dostojanstvo!”, kakor pravi tudi en od propagandnih vzklikov.

Dela in dostojanstva lačni

dostojánstvo -a s () 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva

vir: SSKJ, ZRC SAZU

Dostojanstvo, je torej čast ali častitljivo vedenje, to pa pač ni podeljeno od nekega vladarja ali podobne ustanove, božanstva ali nekaj podobnega. Je predvsem odvisno od človeka samega. Če so se delavci pripravljeni udinjati za mizerne plače, to seveda ni dobro, nihče pa jim ne ukazuje ostati pri tem delu. Imeli so ogromno časa, ampak nihče ni pomislil o tem, da bi se prešolal. Še več, ti delavci od države pričakujejo, da jim bo priskrbela “nova”, enaka dela, na istem mestu, za boljšo plačo! Še zdaj mi odmeva prispevek ob stečaju Industrije usnja Vrhnika, kjer je delavka z Vrhnike absolutno zavračala kakršno koli možnost, da bi se vozila v službo v Ljubljano! Pa saj se še Ljubljančani v službo vozijo dalj časa, kot bi se vozila ta še vedno v preteklosti živeča delavka.

Delo pa je v Sloveniji tudi cenjeno kot da raste na drevju in tudi prav tak občutek včasih dobi opazovalec. Da je delo naše največje bogastvo, predvsem fizično in garaško delo, ostalo pa ni tako pomembno oziroma še slabše – namenjeno je zgolj izkoriščanju delavnih ljudi. To seveda ni res. Delo ne raste na drevju in delovnega mesta ni tako lahko narediti kot je slišati. V stari Jugi se je to sicer počelo, toda ne obstaja zastonj šala na račun SFRJ: “Sedam Folira, Radi Jedan!”

Še enkrat: Jugoslavije ni več in ne bo je nazaj.

Prav(n)a država

Delo vam lahko prinesejo le lastna iniciativa oz. podjetniški podvig ali pa podpora tujega podjetniškega podviga. Če pa država dovoljuje izvajanje perverzij, kot je na primer utajevanje davkov, pa to ni problem goljufivih podjetnikov, ampak nesposobne države.

Nesposobna in nedosledna policija ni vredna spoštovanja. Kakšna avtoriteta je to, če vsak z malo bolj spretnim jezikom od policista odide zgolj z opozorilom in se po tem v svoji redni družbi s tem še hvali? Nihče si ne zasluži tujega spoštovanja, če prej sam sebe ne spoštuje, in isto velja tudi za policijo. In kakšna avtoriteta je sodstvo, s katerim marsikdo zaradi sodnih zaostankov v Sloveniji na račun kazni iz Evropske unije še služi?!

Jasno, da je potem splošna Slovenska zavest na psu. Po bulmastifih ne bo pomagala nobena parada, niti ne bo pomagal ločen zakon o malem delu in študentskem delu. Problem je veliko globlji: v Sloveniji ni kulture nadzorništva. Celo mesto je vedelo, da “nekdo” uvaža rabljene avtomobile iz Nemčije in jih na črno preprodaja, a prijavil ga ni nihče.

Vestni policist

Noben Slovenec tudi ne bo prijavil svojega soseda, dokler policija ne bo pri svojem delu dosledna. V Sloveniji ostaja ena svetla izjema, policist, ki je pred dobrim letom oglobil novinarko spletnega portala Vest.si. Novinarka je s svojo iskrenostjo pokazala kako nizko je padla kultura dialoga v Sloveniji, policist pa se je odrezal odlično … no, prav dobro. Predrzno gospodično je oglobil za prometni prekršek, žal pa ni bilo globe za razžalitev uradne osebe.

Nadzor

Od študentskih zahtev sta po mojem mnenju zares smiselni le dve: ureditev politike in strategije štipendiranja in izvajanje nadzorstva nad študentskim delom. Štipendije morajo postati dovolj visoke, da zadostujejo za pokrivanje stroškov študija, kar znaša vsaj 300 evrov. S tem bo študentsko delo postalo jalovo in kratkogledo početje, saj dosedanji izgovor za študentsko delo kot socialni korektiv ne bo več obveljal. Hkrati se mora nad študentskim delom izvajati nadzor, ki bo enkrat za spremembo deloval. Ne dosedanji nadzor, ki deluje tako, da podrejeni prinese poročilo in ga vodja oddelka pospravi v arhiv. Vodja mora poročila prebrati in svoje podrejene dejansko nadreti, če v poročilu opazi kup neskladij in vidi da samo lenarijo. Naj se zaboga začne že enkrat odpuščati nesposobne in lene ljudi v javni upravi in naj že začno inšpekcijski uradi prevzemati svoje odgovornosti!

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin. Prav tako je to zgolj mnenje avtorja bloga in ne predstavlja mnenja Kiberpipe.

4 Responses

  1. Tweets that mention Hruške, jabuke, jablane, čežane. » Blog Archive » Male misli o malem delu v mali državi -- Topsy.com Says:

    [...] This post was mentioned on Twitter by Gasper Zejn, Ragnar Belial. Ragnar Belial said: http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=438 o "malem delu" [...]

  2. nicjasno Says:

    Lepo napisano!

  3. Letanca Says:

    No, eden najbolj realnih in pravih blogov kar sem jih prebral v zadnjih nekaj letih.

    Če smem, bi se podpisal pod ta blog in bi še dodal, da v kolikor bi študentje študirali in ne delali, ne bi potrebovali absolventskih let, kar bi razbremenilo starše za kar lep kup denarja. Jaz osebno bi šel tako daleč, da bi študentsko delo dovolil le študentom, ki prihajajo iz socialno oz denarno slabših krogov, ki bi s svojim delom izboljšali svoje pogoje za učenje, kar pa je itak osnovni namen študentskega dela.

    Vsekakor pa je vmes znova država, ki pa ne opravlja svojega dela kot bi morala in bi prihajalo do anomalij, bi pa vsekakor bilo precej manj takšnega dela in s tem posledično višja plačila za opravljena dela, kar bi imelo znova posledico, da študent ne bi rabil toliko delati, da bi si zagotovil normalen status preživetja.

  4. fotr Says:

    Zapis je naslovljen o študentskem delu, vendar je zastavljen širše.
    Najprej o malem študentskem delu:
    Študentsko delo v sedanji obliki je nedvomno unikum v svetu in nedvomno škodljivo.
    Na primeru sina, ki je delal v klicnem centru velikega podjetja v državni lasti, lahko ugotovim, da je študentsko delo velika bedarija.
    Sin in kolegi so mesečno opravili po 180 do 220 delovnih ur, delali so 12 mesecev na leto, niso bili socialno zavarovani, niso imeli plačanega dopusta, niso imeli bolniške, delo jim ni štelo v pokojninsko dobo, niso imeli nobenih pravic iz dela! Zato, da so lahko delali, so morali ohranjati študentski status, ker so nekateri delali več let, so zamenjali cel kup fakultet, ko jih »uradne« niso več sprejele, so se vpisovali na privatne visokošolske ustanove in plačevali vpisnine. Podjetje pa je bilo med najbolj dobičkonosnimi v Sloveniji.
    Iz povedanega vidimo, da je lahko študentsko delo samo nekaj, kar ni v takem obsegu, da bi lahko na to delo zaposlili nekoga redno. Vidimo tudi, da bi moral biti omejen procent letnega fonda ur podjetja, ki se lahko »odda« kot študentsko delo. Preseganje tega procenta bi moralo pomeniti prepoved delitve ustvarjenega dobička za tekoče leto med lastnike in poplačilo davkov in prispevkov iz tega dela v ustrezen fond.
    Iz realnega primera vidimo, da se je po eni strani »študent« za tri leta, preden je končno dobil redno zaposlitev (za določen čas), odrekel pravicam, ki izhajajo iz dela. Predstavljal je konkurenco na trgu dela osebam, ki bi se lahko zaposlile. Prispevki in davki niso bili plačani, kar pomeni oškodovanje vseh davkoplačevalcev.
    Pridobili so šefi, ki so imeli pohlevne sodelavce brez pravic, pridobili so servisi, ki so pobrali 10 % plačila in pridobile so privatne fakultete, kjer so se ljudje vpisovali, da so podaljševali status študenta, ki ga redno ne bi več mogli imeti.
    Glede ostalih navedb:
    Pravna država je nedvomno osnova vsega. Že zgoraj sem navedel možnost, kako bi stvar lahko delovala. Pomembno je, da je ukrep enostaven in zato na enostaven način lahko nadzorovan. Aplavz policaju, buuuuu novinarki, ki je brcnila v temo in dokazala, da tega dela nikoli ne bi smela opravljati. Enako tudi njen kolega, ki je kasneje prešel na položaj, kjer se niti slučajno ne bi smel nahajati.
    Študentska dela so lahko samo občasna, priložnostna dela in nič več! Res pa si želimo več štipendij za tiste, ki resnično študirajo. Tudi v obliki posojil, ki jih lahko vsaj delno odplačaš z dokončanjem študija in zaposlitvijo v Sloveniji.