Hruške, jabuke, jablane, čežane.

V teh redkih trenutkih, ko smo prisiljeni iz sebe iztisniti marsikaj, česar v sebi pravzaprav nimamo, me običajno prizadane esejotožje.

Mojemu izbranemu faksu navkljub me na trenutke stisne in bi želel nekaj pisat. Brezvezno bluzit, kuštrat in upogibat besede, da dobim iz njih nove “zmešanke” (hmm, me zanima kaj bi naš najbolj znan slavist porekel na ta sinonim za skovanko, ki nastane pod vplivom zmešanosti). No, včasih prija tudi resno in globoko filozofsko razpredanje o tej in oni tegobi, ki pesti ta naš zdaj že res mali svet. Kot npr. tisto filozofsko vprašanje, če se nam obeta ponovni preskok v prevladujoči filozofiji nazaj iz antropocentrizma k ekološkemu kozmocentrizmu, in če ja, kdaj?

Tako in drugačno izlivanje nezadovoljstva nad tem svetom, lažnimi resnicami in ponavadi še najbolj nad imperfektnostno svoje podobe običajno ne konča na blogu, kakor tudi tokrat ni.

A dobro pač je, da tudi blog dobi kake Drobtinice z mize.

Comments are closed.