Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Po branju objav na blogosferi o prihajajočem zakonu o prepovedi kajenja na javnih mestih sem presenečen kako vsi, pa naj bodo kadilci ali nekadilci, ta zakon jemljejo tako osebno. Saj se strinjam, da se kajenje, tiče veliko ljudi. Kadila naj bi namreč približno tretjina Slovenceljnev in tako res ni težko priti v stik s tobačnim dimom, ampak zakaj mislite, da bo država na to gledala skozi vaše oči?

Država ima tri poglede: ekonomski, socialni in podkupljeni.

Na socialno blagostanje kajenje dobrega vpliva zagotovo nima, kar se da sklepati iz dejstva, da kadijo predvsem nižje zaposleni.

Obstaja ogromno ekonomskih raziskav, ki obravnavajo stroške, ki jih kajenje povzroči. Neposredni stroški, ki jih povzroča kajenje, so sredstva porabljena za zdravljenje kajenju pripisanih bolezni in v tipični zahodnjaški razviti državi zavzemajo skoraj 10% zdravstvenega proračuna. Neposredni stroški pa so npr. nezmožnost za delo in prezgodnja smrt.

Prezgodnja smrt ne govori v prid kadilcem, kakor mnogo le teh misli (med drugim tudi gospa, ki je na Trenjih kričala). Prvih 18-23 let je namreč državljan ne priliva bistveno v državno blagajno, ker nima svojih prihodkov. Če kot kadilec umreš pri 45-ih, s tem državo prikrajšaš za po trenutnem zakonu vsaj 15 let dela in davkov. Če postaneš nezmožen za delo, predstavljaš še dodaten strošek za državo. Raziskava iz leta 1995 ocenjuje svetovne stroške kajenja na 200 milijard dolarjev.

Jasno je, da če ne bi bila tobačna industrija zapuščina preteklosti, ki se je razširila z odkritjem Amerike, ne bi imela od kje črpati sredstev za ohranjanje svojega obstoja. Tako je imela čas si načrpati dovoljšna sredstva, da lahko še danes veselo podkupuje zakonodajalce. Ampak očitno kaže, da je Evropa vseeno preveč razparcelirana in razkosana na posamezne trge, da ne morejo več podkupiti vsakega.

Sprejetje tega zakona je edina pametna odločitev – za vse. Sicer se bo zdravstvo zaradi naraščujočih stroškov, ki jih kajenje povzroča, v nekaj desetletjih sesulo.

Še par povezav na objave o kajenju na blogih:

• BigWhale
• BigWhale, drugič
• Megafotr
• Tamara
• Dejan
• Hirkani
• dada
• nathan
• kai
• kai, drugič
• Dajana

2 Responses

1. Dejan Says:
   Januar 26th, 2007 at 11:29 am

   Dobro, zakon je treba sprejet, kot praviš. Tudi sam sem za to, a zaradi drugih razlogov (lahko si jih prebereš na mojem blogu). Zelo pa dvomim, da bi se z uvedbo zakona zmanjšalo število kadilcev. Bodo pač kadili kje drugje. Večina kadilcev, se kajenju ne odreče čez noč, vsaj tisti, ki jih jaz poznam oziroma so redki. Mladi pa bodo še vseeno posegali po čikih, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Zato se tudi ne strinjam s tvojim zadnjim odstavkov, kjer praviš, da se bo zdravstvo sesulo. Kajenje ni od včeraj. Poanta je v tem, da je treba zaščitit nekadilce, ki proti svoji volji vdihavamo cigaretni dim.

   lp

2. Peter Veter Says:
   November 12th, 2007 at 7:37 pm

   1. Primer: 100 ljudi v prostoru od tega 99 kadilcev in 1 nekadilec – 1 nekadilec s svojo prisotnostjo ne moti preostalih 99 kadilcev, ki veselo vlečejo svoje palčke.
   2. Primer: 100 ljudi v prostoru od tega 99 nekadilcev in 1 kadilec – 1 kadilec s svojo prižgano cigareto moti preostalih 99 nekadilcev in jim onemogoča da bi dihali čisti zrak.

   Vsi govorimo o ekologij in onesnaževanju zraka; kaj ni kajenje onesnaževanje zraka vseh bližnjih, ki pa si tega verjetno ne želijo.

   Če že nočemo govoriti o zdravju v tem “kao” perečem zakonu, pa govorimo vsaj o kulturi. Zamislite si, da bi se vsak drugi obiskovalec javnega prostora prosto predal vetrovom, ki ga dajejo. Verjetno bi bilo prav prijetno pogovarjanje ob kavici ob prisotnosti vsemogočih vonjav. Če ga nekdo spusti v javnosti, je obsojen s strani bližnjih, ker so primorani deliti njegove “užitke”; kadilci ponavadi brez večjih moralnih dilem prižgejo cigareto ne misleč na vse tiste, ki jih morebiti to moti. KAJ SE JE ŽE KDO OD TISTIH, KI IMAJO PREBAVNE MOTNJE, ZGOVARJAL NA TO, DA JE S TEM ZASVOJEN.

   Nobeden kadilec nima prosti osebam, ki kadijo. So pa proti dimu in smradu, ki ga kadilci povzročajo.

   Svoboda nekadilca (pri tem, da lahko kadi) se konča tam, kjer se začne svoboda neakdilca (kot potreba po čistem zraku)