~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » 2011 » April
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Posted on April 23rd, 2011 in slovenija |

Kadar vidim ali slišim človeka, ki pri vsej svoji vsaj navidezni prisebnosti vendarle vzbuja vtis, da je na robu pameti, se poskušam za trenutek distancirati od prevladujočega prepričanja, da je nor, in razmisliti, ali ni morda on tisti, ki je najbolj pameten.

“pa-pa-pahor, go-go-golobič, ja-ja-janša”, Crnkovič v Sobotni prilogi Dela

Crnkovič v Sobotni prilogi ponudi zanimivo idejo.

Pahor ve, da je edini način, da karkoli naredi, to, da igra na odprte karte. A njegovi sodelavci igrajo druge igre. Te dni, ko postajajo stvari grde, pri prvotnih ciljih vztraja samo še Pahor.

Komentarji so izklopljeni

Naj poslancem krava crkne

Posted on April 14th, 2011 in dovhcajt |

Malo delo je referendum o 20 letih Slovenije.

V nedeljo me je izid malo presenetil. Nisem pričakoval, da bo zakon obstal, prav tako pa tudi nisem pričakoval tako odločnega “ne”. Očitno se Slovenija še ni streznila, vprašanje kdaj se sploh bo.

Zakon sam ni bil slab – bil je vsaj delno to, kar Slovenija še vedno rabi. Ukinitev oz. primerljivo obdavčitev študentskega dela in vnos fleksibilnosti na trg dela. A bilo bi prelepo, da bi to šlo skozi. Študentske organizacije so premočne, študenti pa so ravno v tistih letih, ko jim je bolj ali manj vseeno za svet okrog sebe, imajo pa volilno pravico, ki jo lahko uveljavljajo. V rokah študentskih politikov in njihove – roko na srce – zavajujoče kampanje, so se izkazali kot zelo močno orodje.

Ker bi zakon posegal tudi v trg dela, se je takoj vzdignil tudi gospod Dušan Semolič, večni borec za pravice delavcev, in se podal v boj zoper zlobni zlobni zakon, ki bi morda malo načel trg dela in ga morda celo naredil malo bolj prilagodljivega, vsaj toliko, da vsak podjetnik ne bi razmišljal o izselitvi svojih obratov iz Slovenije. No, z omejitvami malega dela to sicer ne bi šlo brez goljufije oz. ponarejevanja števila ur. Kakršen koli zakon, ki bi posegal v trg dela in ga morda naredil malo bolj fleksibilnega, je že vnaprej obsojen na javni linč s strani gospoda Semoliča.

Poleg teh dveh čeri pa sceno (raz)burkavajo še mediji in novinarji, ki niso sposobni kvalitetno opravljati svojega dela in zmotno širijo prepričanje, da še dve leti ne bomo mogli spreminjati študentskega dela, ko pa je v resnici zgolj eno leto. In pa mit o prelaganju odgovornosti. Kako lahko mediji trdijo, da so politiki preložili odgovornost na ljudstvo, če pa so študentske organizacije zbrale podpise za referendum in tako preglasovale Državni zbor. Dobro, razumem, da so v primeru arbitražnega sporazuma želeli, da ljudstvo potrdi odločitev. Pa vendar – ne pomeni, da je tudi vsak referendum prelaganje dela poslancev na ljudstvo.

Slovenija tako ždi med Scilo in Karibdo, se ne premika ne naprej in ne nazaj, ampak se prepušča toku vrtincev. Živimo na kredite, s tem referendumom pa smo Slovenci jasno pokazali predvsem eno stvar – če vi gospodje, ki ste na vrhu hierarhije niste pripravljeni poslovati pošteno, tudi vsi ostali nismo. Ultimativna državljanska nepokorščina in pravna potrditev starega slovenskega pregovora – “Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo.”

Malo delo: da ali ne?

Posted on April 5th, 2011 in ljubljana, slovenija |

POZOR: Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.

Bliža se referedum o malem delu in čas odločitve. Kako volit, komu verjet, kaj so argumenti za in kaj proti?

Malo delo naj bi nadomestilo sedanje neurejeno študentsko delo. Zakaj trdim, da je neurejeno?

 

Zakonsko določena minimalna plača je od lani, ko so sindikati izsilili sprejem Zakona o minimalni plači, 734,15 eurov. Prejšnja minimalna plača, ki jo je urejal Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi minimalne plače, je znašala 566,53 eurov. Te zneske dosega študent s polnim delovnim časom (160 ur na mesec) in z urno postavko 4,5 eurov za novo in 3,5 eur za staro ureditev.

Enostaven poskus, s katerim lahko dobimo vpogled v študentsko delo in ki ga lahko naredite tudi sami: če v iskalnik prostih del izberete vsa področja in kliknete išči, se izpiše število prostih del. Če kot omejitev urne postavke vnesemo 2 eura (da izločimo dela, katerih plačilo je po dogovoru), je prostih del 480. Če vnesem 4,5 eurov, je prostih del 171. Če želim na mesec ob polnem delovnem času zaslužit 970 eurov, kolikor je bila povprečna neto plača januarja 2011, je urna postavka 6 eurov. Takih prostih del je 52. Če pa želim zaslužiti 1500 eur, kolikor je povprečna bruto plača, pa znese urna postavka 9,375 eurov. Takih del je 11.

Torej: študentsko delo je večinoma plačano slabše od minimalne plače.

Neplačevanje dela ni redkost. Trenutno je na spletni strani neplacniki.info vpisanih 431 podjetij, ki z izplačilom zamujajo več kot 60 dni. Ta spletna stran je sicer nastala šele pred dvema letoma, neplačevanje pa traja odkar so izkoriščevalci pokazali, da to lahko počnejo. Sankcij ni, zato je ta seznam le preventivno opozorilo za študenta, ki išče delo. Malo delo uvaja fond za pokrivanje stroškov nadzora, začasnega zalaganja izplačil neplačnikov in izterjavo od neplačnikov.

 

“Pa dobro, študentsko delo je morda res neurejeno, ampak z malim delom bo še slabše!”

To pa, dragi bralec, je zelo odvisno od tega kateremu delu prebivalstva pripadaš.

Za večino pravih študentov (ki aktivno študirajo) se ne bo nič spremenilo. Trenutna omejitev zaslužka, preden se ti šteje v dohodnino, je 6000 eurov. Nova je prav taka. Omejitev ur na 720 ur oz. 90 delovnih dni (to je 4,5 mesecev 40-urnega delovnika) je čisto dovolj, če želiš kot študent uspešno opraviti še kak izpit. V realnosti takega študenta zamenjava študentskega dela z malim delom ne bo prizadela.

Celoletni delavci prek študentske napotnice bojo “izviseli”. Podjetja jih bodo morala zaposliti ali odsloviti. Morda je zdaj pravi čas, da postanete nepogrešljivi. ;)

Upokojenci, ki so se prezgodaj upokojili, bodo lahko spet delali. Takih v Sloveniji ni malo in za pokojninsko reformo bo kar pomembno, da ti ljudje še vedno lahko aktivno pripomorejo k ureditvi svojih financ. Hkrati bodo lahko upokojene mame, ki sedaj čistijo manjše poslovne prostore in kje pomagajo pri kuhi prek študentske napotnice svoje hčerke ali vnukinje, to po novem počele na svojo napotnico, legalno, po pravilih. Super, torej, končno bo lahko babi legalno delala.

Nezaposleni bojo lahko dobili svoje prvo delo preko malega dela. Te dni vsak dan na Radiu City oglašujejo oglase za – študentska dela. Kaj mi kot nezaposlenemu to koristi, če pa mi študenti predstavljajo konkurenco, ki ji nisem para. In če so študenti pripravljeni delat za manj kot minimalno plačo, zakaj in kako bi se nezaposleni sploh lahko še potrudili poiskat plačano delo. Super, končno bojo lahko tudi nezaposleni delali.

 

Komu pa potem študentsko delo sploh koristi?

Delodajalci, ki potrebujejo način, da so konkurenčni tujim podjetjem, posegajo po študentskem delu. Ker je v Sloveniji ureditev rednega dela zelo toga in ne omogoča prilagajanja razmeram na trgu, podjetja iščejo načine, da ljudi ne zaposlujejo redno. Bodisi študentsko delo, bodisi sodelovanje s samostojnim podjetnikom. Z malim delom bojo delodajalci morali vaše delo plačati občutno več.

Študentske organizacije. Študentske organizacije so zadnja leta dobivale okrog 15 milijonov evrov v skupno blagajno, ŠOU v Ljubljani jih je od tega dobil približno 7 milijonov, ŠOUM 3.3 milijona, ŠOUP 800 tisoč evrov, preostanek, okrog 4 milijone evrov, gre Zvezi Škis, skupnosti študentskih klubov. Z malim delom bi se ta znesek v prehodnem obdobju treh let prepolovil, kar pa seveda gre močno v nos vsem študentskim organizacijam.

Razne “civilne iniciative”, ki pa imajo v ozadju običajno interesne skupine. Npr. predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je Marko Funkl, nekdanji predsednk Zveze Škis.

Sindikatu ZSSS sicer ohranitev študentskega dela ne koristi neposredno, je pa res, da je nastopil proti malemu delu. Malo delo bo morda izpodrinilo nekatere delavce in res zagotavlja manj pravic kot redno delo, a s trenutnimi omejitvami ur malega dela bojo podjetja težko nezaposljevala delavce. Problem malega dela za sindikate je predvsem to, da predstavlja pot k manjšanju pravic delavca.

Opozicijska SDS se je opredelila proti malemu delu. S tem zaseda mesto opozicije, saj v Sloveniji danes kljub vsemu še vedno ni možno voditi razumnega političnega dialoga. SDS poziva k dostojnim pokojninam in želi pridobiti volilno simpatijo upokojencev, hkrati pa dobro ve, da bi morala v podobni situaciji ravnati precej podobno. Denarja za vzdržno pokojninsko blagajno bo kmalu premalo, zato bodo tudi upokojenci žal morali delati.

 

Ampak malo delo je že v Nemčiji poslabšalo situacijo, pri nas jo bo tudi!

Lahko da jo bo, lahko da ne. Velja pa vzeti v zakup, da so v Nemčiji imeli izhodiščno situacijo brez študentskega dela, pri nas pa je malo delo pravzaprav posplošitev študentskega dela na širši krog ljudi, z določenimi omejitvami in uvedbo vsaj nekoliko nadzora. Torej, pri nas že imamo malo delo, le da je diskriminatorno in brez nadzora in se imenuje študentsko delo. Idealno bi bilo, če bi lahko le ukinili študentsko delo, ampak s tako močnimi študentskimi organizacijami je to precej težko verjetno.

 

Ne podpiram vlade/parlamenta/Pahorja/SD/…, zato bom volil proti

Pahor, ki ga največ videvate po televiziji, ima zelo malo veze s predlogom tega zakona. Če vam Pahor ni všeč, še ne pomeni, da je tudi zakon avtomatsko slab. Preberite ga sami.

 

Ne bom dajal državi mojega denarja, da bo z njim … reševala NLB, podpirala tajkune, ipd.

Ta zakon ni nikakor povezan s takoimenovanimi tajkuni. “Država” bo NLB reševala s tem zakonom ali brez, posli se bodo prav tako sklepali pod mizami, če bo ta Zakon o malem delu sprejet ali ne. Se pa bo ukinilo študentsko delo in študentske organizacije ne bodo več pod krinko investicij premikale denarja v zasebne roke.

 

Nočem, da me obdavčijo

Zakaj ne? Z davki zagotavljaš brezplačno šolanje osnovnošolcem, dijakom in študentom, zdravstveno oskrbo, pokojnine, vzdrževanje cest, republiško štipendijo in še kup drugih stvari.

Nekateri pravijo, da bi morali davke znižati. Da, Slovenija je med državami z najvišjimi davki. Kljub temu je krčenje proračuna vedno problematično, saj lahko krčenje na napačnem mestu zelo poslabša stanje. V Sloveniji bi že veliko prihranili, če bi vzpostavili sisteme za pregled nad stanjem.

Trenutno je sicer študentsko delo obdavčeno s 16.8%. Z malim delom bo ta odstotek narasel na 30%, kar bo le malo manj kot z navadnim delom.

 

720 ur na leto je premalo! 6000 eur na leto je premalo!

720 ur je ob 40-urnem tedenskem delavniku 4,5 meseca dela. Če delaš s postavko 8 eurov na uro, to znese 6000 eurov letno. Tisti, ki delajo več kot to, očitno izigravajo sistem in bodisi ne študirajo redno, ali pa uporabljajo status študenta za delo, saj ga delodajalec v nasprotnem primeru noče zaposliti.

Delovno leto s 40-urnimi delovniki ima 2080 ur. Če delate s postavko 3 eure na uro, v celem letu komajda presežete ta znesek in malodane uradno delate za to, da ste lahko revni.

 

Ta referendum je predvsem priložnost, da se ukine študentsko delo in upam da se bo tudi glasovalo tako. Sicer nič ne obljublja, da se študentsko delo ne bo vseeno ukinilo, tudi če malo delo ne bo sprejeto, toda sam res ne vidim razloga zakaj bi čakal na naslednjo priložnost. Prav tako kot ta, tudi noben prihodnji zakon ne bo popoln in vsakomur po volji in z ne-ukinitvijo študentskega dela samo odlašamo nujne reforme.

Sam bi ob tem veliko raje videl, da bi ljudje za trenutek zastali in premislili kakšne odločitve sprejemajo. Da bi si vzeli toliko časa, da sami preračunajo njihovo trenutno stanje, kot je npr. to žalostno dejstvo, da so študentje pripravljeni delati pod minimalno plačo. Predvsem zato, da naslednjič ne bi nasedali nepodprtim trditvam brez da bi v njih podvomili.

Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.