~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » 2010 » Maj
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Čigavi protesti?

Posted on Maj 20th, 2010 in dovhcajt |

Glavni akter: dijak.

Komentarji so izklopljeni

Po toči – javni poziv

Posted on Maj 20th, 2010 in slovenija |

Danes se je nad parlament usula toča, “palača demokracije” je ob tem malem kar Slovenija premore demokracije izgubila še naziv palače. Kamenjana kulturna dediščina je še en prikaz česa so se dijaki priučili v zadnjih nekaj letih iz Slovenskih hramov znanja: predvsem nespoštovanja.

Presenečeni?

Nekateri so bili danes presenečeni nad dogodki. Želel bi si, da bi bil tudi sam, pa so protesti žal precej hitro skrenili k nasilju. Z moje strani pričakovano. K protestu so bili namreč povabljeni tudi dijaki, ki jim nekateri sicer v šali rečejo tudi “divjaki”, a danes so to postali tudi zares. Če se v ti gneči znajdejo še kaki skrajneži, ki po filozofski fakulteti strašijo študente, pa je jasno, da se bo srečanje sprevrglo v eksplozijo.

Neodgovorni!

Bistvo študentskega dela je neodgovornost. Kadar koli lahko prideš, kadar koli greš. Seveda se bolj odgovorni in učinkoviti dlje obdržijo na delovnem mestu, ker podjetje ne prekine sodelovanja, ampak odgovornosti vseeno ne nosijo, saj niso zaposleni. Pri delu prek študentskega dela študent torej nima nikakršne odgovornosti za opravljeno delo in vso odgovornost nosi študentov nadrejeni.

Očitno so tako predpostavljali tudi študentje in dijaki na protestu, a – glej ga zlomka – Katja Šoba misli drugače. Predsednica ŠOS želi neodgovornost študentskega dela preslikati tudi na funkcijo, ki jo opravlja: ne čuti se odgovorne za nastalo škodo na poslopju parlamenta.

Ja zaboga!

Kaj je mar razmišljala o počitnicah na Kreti, ko je pozivala študente k protestu? Kaj je razmišljala, da je plačala prevoz dijakov na proteste, ki ne samo da so že po naravi še veliko bolj neodgovorni, kot mladoletni so zakonsko še bolj zaščiteni in tega se močno zavedajo. Da jih je pripeljala na proteste ravno v času krize, ko si lahko kar po TV ali internetu ogledajo kaj počnejo grki in kaj študentje očitno tudi od njih pričakujejo, da bodo naredili. Kaj ji je zares rojilo po glavi na Prešernovem trgu, ko je hujskala študente?

Če je količkaj razmišljala, potem je zagotovo vedela, da lahko pride tudi do kaj takega. Zakaj pa so potem razdeljevali propagandne majice z napisom “Imate jajca?”. Nekdo tudi ni razmišljal, ko je razgreti množici zastonj delil plastenke vode. Brezplačna voda ni bila dijakom strošek, torej je bila brez vrednosti in očitno tudi priročno orožje.

Kdo pa je prišel na idejo metanja granitnih kock niti pomisliti nočem – za to imamo zaposlene policiste ki bodo to raziskali.

Vaši predstavniki so

V kolikor ste študent ali študentka in ste bili nad dogodki pred parlamentom šokirani, vas vabim, da se pridružite pozivu vodstvu študentskih organizacij. Če ste študent, je vodstvo študentske organizacije vaš predstavnik v dialogu z vlado, ker pa tega vodstva ne morete neposredno izbirati, so dolžni vaše mnenje upoštevati.

Javni poziv

Ker je več kot očitno, da se večina študentov z demonstracijo ne strinja, predlagam, da študenti, ki smo bili proti protestom, stopimo vkup in vpletenim pošljemo email, s katerim izrazimo nestrinjanje z dejanji:

Katjo Šoba, predsednico ŠOS, Jerneja Štromajerja, predsednika ŠOU Ljubljana, Žigo Schmidta, predsednika ŠOUM, Niko Štravs, predsednico ŠOUP in vse člane študentskih zborov z obzirom na sredine izgrede in dosedanje ravnanje pozivam:

1. da se predsednica ŠOS javno opraviči in kot organizator prevzame odgovornost za nastalo škodo,

2. da se ŠOS zaveže k plačilu popravila nastale materialne škode na parlamentarnem poslopju in okolici,

3. da se na ŠOS in na posameznih univerzitetnih podružnicah takoj obelodani vsa finančna poročila, še posebej pa finančno poročilo projekta izvedbe demonstracij, in izvede postopek zunanje revizije.

Vaš študent,

Ime Priimek, Fakulteta

Predlagam, da zgornje pismo  pošljete gospodični Katji Šoba, predsedniku svoje univerzitetne študentske organizacije in študentu vaše fakultete, ki za vas sedi v študentskem zboru. Kdo so vaši predstavniki:

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin. Prav tako je to zgolj mnenje avtorja bloga in ne predstavlja mnenja Kiberpipe.

Danes!

Posted on Maj 19th, 2010 in dovhcajt, slovenija |

Veste kateri dan je danes?

Demonstracije (kva pa druzga…)

Lahko greste na proteste in iz sebe privlečete svoje čredne nagone ter verbalno udrihate čez oblastnike, morda pa tudi s kakim jajcem.

Če ste razumsko razmišljujoč študent, potem vam to ni v interesu.

Če ste poklicni študent ali – še bolje – študentski funkcionar, potem je to za vas obvezna prireditev, da pokažete zvestobo svojemu viru denarja. Nikoli namreč ne smete ugrizniti roke, ki vas hrani… dokler vas hrani, potem pa je samo važno da si odgrizneš največji kos.

Če ste dijak, potem nočete, da vam vzamejo štipendije za vašim hrbtom, torej hočete zmetati čim več jajc v parlament. V primeru da ste mladoletni vas ne bodo preveč resno obravnavali in jo boste odnesli zgolj s kakim zapisnikom. Če sploh. Jajca torej.

Če ste delavec, član sindikata, potem se bodo čredni nagoni iz “stare šole” kar sami vklopili in bo. Samo prepustite se toku. Razen če … morate it na delo, ker morate preskrbet kakega študenta. Ali če vam grejo raznorazne študentske organizacije – saj se niti ne zdi tako važno katere, važno da veste, da se valjajo po denarju, medtem ko morate vi garat – že počasi na jetra ali kak drug organ in nočete z njimi imeti nič. V tem primeru obstajajo alternative, vredne premisleka.

Proti-demonstracije

Lahko protestirate proti demonstracijam. Če najdete dovolj somišljenikov, se lahko odpravite v knjigarno po šeleshamer in flumastre, da spišete nove oz. reciklirate stare plakate in nazaj na ulico pod novim sloganom.

Toda demonstracije so razmeroma neplodno početje. Tudi če (slepo) trmarite, se v Sloveniji redko kaj premakne. Protest proti gruči mladih in od denarja, alkohola in iracionalnega razmišljanja opitih ljudi pa je tako učinkovit kot bi se nastavili pred konje s plašnicami.

Danes je tudi tretji dan letošnjega tedna vseživljenskega učenja

Boljša alternativa je udeležba letošnjih prireditev v tednu vseživljenjskega učenja. Če ste se že pripeljali v Ljubljano, potem je izbira kar pestra. Če vam znanje angleščine ne dela težav, se lahko v Hotelu Union udeležite srečanja z nekdanjim sekretarjem OECD, sicer je organizator Forum 21, ampak zakaj bi zaupali podobi o tej organizaciji, ki so vam jo predstavili mediji, ki zaradi vpletenosti politikov niso hoteli poročati o aferi z bulmastifi, če pa lahko kar iz prve roke izveste s čim se Forum 21 dejansko ukvarja. Edinstvena priložnost, danes, ob 17. uri.

Če ste zaradi gneče ostali na Vrhniki (ali pa se zaradi dela res nočete voziti v Ljubljano), potem se lahko udeležite predstavitve “Nove poti do novega delovnega mesta”, ki bo v Cankarjevi knjižnici, danes, ob 10. uri.

Ker pa so okusi in interesi različni, je najbolje da po seznamu dogodkov, ki jih je za vas pripravil Andragoški center Slovenije, prebrkljate kar sami in iz njih izločite svoj nabor. Priznam, da je seznam štorast – spletnega obrazca nisem izdelal jaz -, ampak to vseeno ne more biti izgovor za to, da se ne bi potrudili.

No, če pa imate vsega zares že dovolj, pa se nikar ne silite k učenju, saj to ne gre od rok, če je človek utrujen. Zato si raje poiščite nekaj sproščujočega, ob čemer ne samo da boste uživali, ampak se boste še sprostili. Priporočam kak tečaj slikanja ali pa čudenje nad lepoto in vonjavami cvetlic.

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin. Prav tako je to zgolj mnenje avtorja bloga in ne predstavlja mnenja Kiberpipe.

Komentarji so izklopljeni

Ena antidemonstrantska oz. zakaj je udeležba demonstracij perverzija

Posted on Maj 18th, 2010 in dovhcajt |

Demonstracije, ki so napovedane za sredo, so čista perverzija.

Propagandni maraton

Demonstracije in protesti so načeloma zadnja stvar, ki se je ljudstvo posluži. So možnost, ko odpove dialog, ko pride do tako hudih odklonov med tem kaj ljudje na vplivnih mestih delajo od tega, kar si širša množica želi, da množici zavre. In ko zavre, se odvali na ulice in tam dela predvsem drenj.

Pri teh demonstracijah pa je zavrelo predvsem v ŠOS in v študentskih servisih. Zavrelo tako, da se je pognal propagandni aparat, s katerim želijo vkup zbrati več študentov kot se jih je zbralo v zadnjih demonstracijah. Priprave so očitno potekale že dalj časa, resno pa so s promocijo začeli zadnji teden. In ko se enkrat začne tako intenzivna propaganda – potem so protesti neizogibni, kakršen koli dogovor pa prepovedan, saj bi v tem primeru organizator izpadel nesposoben in nezanesljiv. Ampak te študentske propagande bo Slovenija počasi že sita.

Netransparentna ŠOS

Dobro, največje koristi od tega ima itak Študentska organizacija Slovenije, ki dobi zavidljive količine denarja iz naslova študentskega dela. Ugotoviti kako potem te zneske prerazporedi je praktično nemogoče. Kako naj se študent, ki se še ni odločil če bo na demonstracije šel, potem preudarno odloči, če ŠOS nikjer nima javno objavljenih podatkov o svojem proračunu. Če sami niso pripravljeni javno pokazati svojega proračuna, kako naj potem študenti verjamemo takemu vodstvu? Sploh po več dobro znanih aferah, ob katerih so si študentski funkcionarji iz proračuna ŠOS krili bolano visoke račune mobilnih telefonov, ali kako so mnogi študentski funkcionarji že blizu 30 let, še vedno študenti in jim je kar uspelo zamolčati vpise na druge fakultete. Ni pa tudi težko slišati kake perverzije se še vedno dogajajo ob kaki proslavi oz. žuru študentske “smetane”, ki jo krije ŠOS. Več kot očitno je, da se je “smetana” skisala.

Kako ceneni so študenti?

ŠOS se resnično trudi, da bi te demonstracije uspele. Celo tako zelo, da zastonj delijo propagandne majice, ki hočejo povedati, da so morali študenti prodati ledvico, da sedaj lahko študirajo, ne bi se pa čudil, če bo na protestih tudi pijača ugodna, če ne kar zastonj. Ob tem se malo bolj resen študent vpraša kako vreden je za ŠOS, ki deluje kot njegova predstavnica. Eno majico in dve pivi? Ne vem kako bi se odločili vi, ampak jaz ob tem rečem: “Ne, hvala.”

Žal pa, glede na to kako pod ceno so se študenti pripravljeni prodajati – urna postavka 3,5 eurov znese ravno novo (neto) minimalno (!) mesečno plačo – bo verjetno marsikater študent to darilo slepo sprejel.

Anti-demonstracije

V tem vzdušju bi se bilo za vprašati, če ne bi bile bolj smiselne proti-demonstracije. Poznam dokaj malo diplomiranih študentov smeri, ki niso tako zelo iskane, ki bi takoj dobili službo. Poznam novinarja, ki so mu pri Dnevniku celo obljubili zaposlitev, a so ga takoj po diplomi odpikali – z razlogi so se izmikali, a jasno je bilo, da gre za to da ni več študent. Pa ne da je kriv Dnevnik, krivi so vsi absolventi in diplomantje, ki se ne zavedajo da imajo tudi oni moč, da stopijo vkup in končno tudi oni priznajo, da je študentsko delo anomalija. Kdo bo zaposlil diplomiranega prevajalca, če pa študenti ob mizerno nizkih cenah ustvarijo skoraj tako kakovostne prevode? Popolnoma logično potem, da se po Sloveniji valja kup mlade delovne sile, ki ne more živeti, in ki se resno spogleduje s pobegom v tujino.

Še en nateg

Te demonstracije so predvsem demonstracija natega: kup študentov, ki se bodo pustili kupiti z brezplačnimi majicami in poceni pivom, bo prišlo na demonstracije, še večji kup študentov pa bo doma gojil jezo nad nesposobnimi, predvsem pa nepoštenimi študentskimi funkcionarji, ki si jih niti ne morejo sami izbrati.

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin. Prav tako je to zgolj mnenje avtorja bloga in ne predstavlja mnenja Kiberpipe.

Male misli o malem delu v mali državi

Posted on Maj 17th, 2010 in dovhcajt |

Študent, nekoč stopnja v izobraževanju, je danes v Sloveniji poklic

Študentsko delo se na vsak način želi predstaviti kot dobro, koristno in nasploh sveti gral za vsakega študenta v tej mali deželici. Vendar je študentsko delo vse prej kot koristno – sploh ne bi smelo obstajati. Študent je po definiciji študent. Študira. Uči se. Sedi za knjigami in predeluje snov za izpite. Namesto tega pa kelnari, programira, načrtuje v arhitekturnem biroju, riše grafične podobe podjetij, piše strokovna besedila.

Vse to so dela, ki jih danes študenti opravljajo redno in ne kot izjema. Ne kot tako imenovani “socialni korektiv”, ker bi bile štipendije prenizke. To opravljajo, ker so presenečeni kako “veliko” se da zaslužiti z nekaj dela. Po začetnem navdušenju nad svobodo, ki jo študentsko delo nudi, se študenti kar naenkrat znajdejo do vratu v delu. Ni težko se prepustiti zadolžitvam, ki ti jih naložijo v službi. Nadrejeni imajo naravno tendenco svojim podrejenim podeljevati toliko nalog, da nikoli ni skrbi, da bi ostali brez, povprečni “poklicni študent” pa tudi ne premore toliko zdrave pameti, da bi se zavedel, da študentskega dela ne potrebuje in da mu študentsko delo pri njegovem poslanstvu – študiju – močno škoduje.

Naslednja stvar, ki se jo poklicni študent zave, je to, da za svoj poklic potrebuje status, kajti brez statusa ne more delati. Delati pa pač mora, sicer, kakor vpijejo mnogi propagandni klici, ne more preživeti.

Preživetje ali poguba

Da ne more preživeti, je res samo toliko časa, dokler se študent udinja za 3,5 evre (neto) na uro. Ja, udinja. Ta cena je namreč prenizka za vsakogar, ki premore kaj dostojanstva. S tako postavko se mesečni izkupiček povzpne – ne boste verjeli – ravno do praga nove (neto) minimalne plače. Ampak študenti se še vedno veselo udinjajo! Pomislite, študenti, tisti, ki bi naj bili v najboljši formi priučiti se novih veščin, tisti, ki bi morali najbolj izkoristiti priložnosti trga, ki ponuja visoke nagrade za vse, ki so se bolj sposobni prilagoditi in potruditi, na koncu pristanejo na mizerna plačila, ki so klofuta v obraz njim samim.

In potem se študenti želijo zbrati skupaj – “Za dostojanstvo!”, kakor pravi tudi en od propagandnih vzklikov.

Dela in dostojanstva lačni

dostojánstvo -a s () 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva

vir: SSKJ, ZRC SAZU

Dostojanstvo, je torej čast ali častitljivo vedenje, to pa pač ni podeljeno od nekega vladarja ali podobne ustanove, božanstva ali nekaj podobnega. Je predvsem odvisno od človeka samega. Če so se delavci pripravljeni udinjati za mizerne plače, to seveda ni dobro, nihče pa jim ne ukazuje ostati pri tem delu. Imeli so ogromno časa, ampak nihče ni pomislil o tem, da bi se prešolal. Še več, ti delavci od države pričakujejo, da jim bo priskrbela “nova”, enaka dela, na istem mestu, za boljšo plačo! Še zdaj mi odmeva prispevek ob stečaju Industrije usnja Vrhnika, kjer je delavka z Vrhnike absolutno zavračala kakršno koli možnost, da bi se vozila v službo v Ljubljano! Pa saj se še Ljubljančani v službo vozijo dalj časa, kot bi se vozila ta še vedno v preteklosti živeča delavka.

Delo pa je v Sloveniji tudi cenjeno kot da raste na drevju in tudi prav tak občutek včasih dobi opazovalec. Da je delo naše največje bogastvo, predvsem fizično in garaško delo, ostalo pa ni tako pomembno oziroma še slabše – namenjeno je zgolj izkoriščanju delavnih ljudi. To seveda ni res. Delo ne raste na drevju in delovnega mesta ni tako lahko narediti kot je slišati. V stari Jugi se je to sicer počelo, toda ne obstaja zastonj šala na račun SFRJ: “Sedam Folira, Radi Jedan!”

Še enkrat: Jugoslavije ni več in ne bo je nazaj.

Prav(n)a država

Delo vam lahko prinesejo le lastna iniciativa oz. podjetniški podvig ali pa podpora tujega podjetniškega podviga. Če pa država dovoljuje izvajanje perverzij, kot je na primer utajevanje davkov, pa to ni problem goljufivih podjetnikov, ampak nesposobne države.

Nesposobna in nedosledna policija ni vredna spoštovanja. Kakšna avtoriteta je to, če vsak z malo bolj spretnim jezikom od policista odide zgolj z opozorilom in se po tem v svoji redni družbi s tem še hvali? Nihče si ne zasluži tujega spoštovanja, če prej sam sebe ne spoštuje, in isto velja tudi za policijo. In kakšna avtoriteta je sodstvo, s katerim marsikdo zaradi sodnih zaostankov v Sloveniji na račun kazni iz Evropske unije še služi?!

Jasno, da je potem splošna Slovenska zavest na psu. Po bulmastifih ne bo pomagala nobena parada, niti ne bo pomagal ločen zakon o malem delu in študentskem delu. Problem je veliko globlji: v Sloveniji ni kulture nadzorništva. Celo mesto je vedelo, da “nekdo” uvaža rabljene avtomobile iz Nemčije in jih na črno preprodaja, a prijavil ga ni nihče.

Vestni policist

Noben Slovenec tudi ne bo prijavil svojega soseda, dokler policija ne bo pri svojem delu dosledna. V Sloveniji ostaja ena svetla izjema, policist, ki je pred dobrim letom oglobil novinarko spletnega portala Vest.si. Novinarka je s svojo iskrenostjo pokazala kako nizko je padla kultura dialoga v Sloveniji, policist pa se je odrezal odlično … no, prav dobro. Predrzno gospodično je oglobil za prometni prekršek, žal pa ni bilo globe za razžalitev uradne osebe.

Nadzor

Od študentskih zahtev sta po mojem mnenju zares smiselni le dve: ureditev politike in strategije štipendiranja in izvajanje nadzorstva nad študentskim delom. Štipendije morajo postati dovolj visoke, da zadostujejo za pokrivanje stroškov študija, kar znaša vsaj 300 evrov. S tem bo študentsko delo postalo jalovo in kratkogledo početje, saj dosedanji izgovor za študentsko delo kot socialni korektiv ne bo več obveljal. Hkrati se mora nad študentskim delom izvajati nadzor, ki bo enkrat za spremembo deloval. Ne dosedanji nadzor, ki deluje tako, da podrejeni prinese poročilo in ga vodja oddelka pospravi v arhiv. Vodja mora poročila prebrati in svoje podrejene dejansko nadreti, če v poročilu opazi kup neskladij in vidi da samo lenarijo. Naj se zaboga začne že enkrat odpuščati nesposobne in lene ljudi v javni upravi in naj že začno inšpekcijski uradi prevzemati svoje odgovornosti!

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin. Prav tako je to zgolj mnenje avtorja bloga in ne predstavlja mnenja Kiberpipe.