Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Zadnjič je na twiterju Domen prilepil povezavo na http://kolo.uirs.si/, razmeroma generično spletno mesto, ki naj bi služilo nečemu, a se že spletna stran izkaže za neuspeh. Še več, tudi raziskovalni projekt verjamem, da je obsojen na neuspeh. Raziskujejo namreč področje, ki ne obstaja.

Kolesariti po Ljubljani je namreč precej neprijetna izkušnja. Kolesar je pač v Ljubljanski prometni mreži postranska zadeva, zaradi tega pa razmeroma malo ljudi kolesari oz. počnejo to samo tisti, ki se jim to zdi zaradi nečesa vredno, ne izberejo pa kolesarjenja, ker bi se jim zdelo prijetno voziti se nekaj časa po pločniku, nekaj časa po cesti in nekaj časa po polmeterski kolesarski stezi. Ampak glede na sliko, ki jo na strani prikazujejo, točno to tudi Urbanistični inštitut od kolesarjev pričakuje.

Žalostno pri tem je, da se urad za urbanistiko obrača na ljudi, da jim pomagajo reševat problem, ki ga sami niso sposobni rešiti, še bolj žalostno pa je, da problem ni v ureditvi kolesarskih stez, ampak v pomanjkanju vizije glede kolesarskih stez. Kdo si upa omenit, da bi na Slovenski cesti iz štiripasovnice uredili dvopasovnico namenjenjeno javnemu prevozu, taksistom in dostavi, prostor, ki bi ga s tem pridobili, pa uporabili za drevored in ločeno kolesarsko stezo, zagotovo pa bi ostalo še dovolj prostora, da bi dostavljačem zagotovili parkirne prostore, da se ne bi dogajalo to, da UPS kombiji na Ajdovščini ustavljajo kar sredi ceste, ker jim je MOL postavil količke in ne morejo več zapeljat na pločnik. Gotovo bi bila taka ureditev veliko boljša od trenutne, blagodejno pa bi vplivala tudi na kvaliteto zraka v centru.

Stvar, ki me definitivno moti, pa so prečni robniki, čez katere vodi kolesarska steza. Zakaj jih sploh rabimo? Večina potrebuje dodatno obdelovanje, da niso nevarni, spet drugi postanejo nevarni po nekaj letih, ker pri spoju začnejo vremenski vplivi izjedat luknjo v kolesarsko pot. Kje je torej poanta in zakaj ne bi raje kar potegnili asfalta, vozišče bi dlje trajalo in bilo celo bolj udobno za kolesarje. Tak in še kak dober predlog sem zasledil na spletni strani Ljubljanske kolesarske mreže, ki se zavzema za boljšo ureditev kolesarskih stez v Ljubljani.

Če se vrnem nazaj, projekt Urbanitičnega inštituta je po mojem mnenju rahlo nesmiselen, saj je namen meriti uporabo kolesarskih stez in pločnikov z namenom, da bi lahko ustrezno ukrepali na nadaljni razvoj kolesarstva po Ljubljani, pri tem pa pozabljajo, da kolesarjenja ne morejo meriti, če ga ni. Dokler se ne bodo na mestni občini zresnili in začeli kolesarske steze jemati tako resno, da bo v planu kakšna celovita sprememba (npr. spodbujanje kolesarstva kot strateški cilj) in dokler bodo kolesarske steze še vedno zapostavljene, bo kolesarstvo v Ljubljani pač ostalo za ekstremiste. To pa je za Ljubljano velika škoda, saj mesto s svojo naravno danostjo – nerazgibanostjo terena – kar kliče po razcvetu kolesarstva.