Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Odkar sem v službi zamenjal pozicijo in ne administriram več toliko, se je precej spremenil tudi način dela. Pri administraciji še gre, da nekako sprogramiraš kako skripto brez nekega malo bolj detajlnega načrta, če pa delaš po naročilu nekoga drugega, pa se precej hitro izkaže, da je če ne razdelaš svojega programa dovolj natančno, pravzaprav ne moreš programirat, ker nimaš specifikacij. In ker smo razmeroma mlada firma (nekateri temu pravijo startup), včasih kdo misli, da lahko razvijalec razume problem oz. napako kar iz opisa “ne dela”. No, ampak to je čisto svoja zgodba.

En način, da se oborožiš z znanjem, so diagrami. Dia je odprtokodni program, ki omogoča dokaj enostavno risanje diagramov, s katerimi (vsaj jaz) ponazarjam potek programa. Tako nadrejenemu pod nos pomoliš diagram, s katerim se strinja ali pa ne. In dokler se ne strinja pač nimaš opravka s kodo. Dia sicer diagrame shranjuje v obliki XML datoteke, ampak ker nimajo vsi tega nameščenega, je precej prijetno, da se da export diagrama v bolj prijazen PNG format sila enostavno narediti s skripto.

Še boljša prednost uporabe nekega zapisa specifikacij pa je dejstvo, da ko naslednjič priteče nekdo v pisarno in ti pove da stvar deluje tako in tako (in da to iz nekega razloga ni prav), ga ti preusmeriš na nadrejenega in/ali poveš, da je to fičr in ne bug, preden ti še kaj več časa ukrade. Preverjeno dela.

Pri nas doma še vedno nimamo interneta kot se spodobi. Trenutno to pomeni, da životarim na dial-upu, ki se poveže z nekje med 14,4 kbps in 28,8 kbps oz. pač ne uporabljam interneta, kadar grem domov. To je sicer čisto vredu, če grem domov le za kak vikend, včasih pa se mi domače hrane stoži za kaj dlje kot za dva dni ali pa je nujno potrebna povezava zaradi kake intervencije ki jo rabi moj delodajalec.

Zaradi teh razlogov in pa delno tudi zato, da se ne bi počutil več kot da živim nekje bogu za hrbtom, sem želel poskusit kak EDGE ali UMTS paket od naših dveh največjih ponudnikov mobilne telefonije. V službi sem si sposodil Simobilov Huawei E220, na Mobitelu pa sem si sposodil GlobeTrotter Icon oz. nekaj podobnega. Oba prek USB.

Dobra stvar je, da oba precej lepo delujeta na linuxu, GlobeTrotter ima celo Linux orodje, s katerim lahko npr. nastavite da želite da se poveže samo prek 3G, ali pa da preferirate 3G, za silo pa ste zadovoljni tudi z 2G povezavo. Ima pa Huawei bolj informativno LED diodo, ki sveti zeleno, če je na GPRS, temno modro, če je na 3G povezavi in svetlo modro, če je na HSDPA povezavi. LED na GlobeTrotterju sveti belo, če je povezan.

Glede pasovne širine je tako, da je ima Mobitel definitivno več, ni pa razlika tako velika, da bi se konkretno opazila. Še vedno imata oba sprejemljiv ping.

V Šiški sem naredil speedtest:

Doma ni šlo tako lepo. Žal živimo v enem takem kotu, kjer je dokaj malo signala od obeh, tisti signal, ki pa je, pa je od tako oddaljenih baznih postaj, da so zakasnitve neznosne. Enkrat mi je celo uspelo, da se je na Mobitel povezal s 3G, ampak veselje ni trajalo, delno je tudi to krivo, da si znotraj ne bi mogel obetat spodobnih hitrosti. Kar je mogoče vredno omenit, je detajl ki bo zanimiv zgolj geekom, Mobitel ti dodeli IP znotraj zasebnega obsega, nekaj z 10.x.x.x IP-jem, Simobil pa ti dodeli javni IP, ampak si moraš zato ročno nastavit DNSje (hint). Škoda tudi, da nisem mogel probat modemov z drugim operaterjem, ker so pač zaklenjeni.

Za internet, ki mi ne dela, je verjetno tudi Simobilovih 19 EUR preveč, tako da bom raje počakal na kakšno ožičeno varianto.