Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Slashtod poroča o intervjuju z Ellen Feiss, legendarno uporabnico Macov. Če ne bi bila (videt) počena, bi verjetno bila še ena iz množice. No, saj ne pravim da sedaj ni, ampak spomnijo pa se je vsi.

Tisti, ki mislijo, da je bila Ellen pod vplivom droge, pa očitno še niso doživeli, da bi ti zadnje momente Word pojedel seminarsko.

Bacek na Friclisti:

Sanja je mlada programerka(hekerka), zaposlena kot asistentka na
računalniškem faksu. Življenje se tu odvija brez posebnih dogodivščin;
študentje prihajajo in odhajajo, vsako leto novi obrazi in enak učni
program. Potem pa se nekega dne monotonost vsakdana nepričakovano pretrga.

Stavbo fakultete zavzamejo teroristi in Sanja postane talka, skupaj s
500 kolegi in študenti. Izkaže se, da je terorist en sam, zlobni heker
(m4dc0d3r), ki je zapovrh še Sanjin bivši kolega. Njegov cilj je
dokopati se do fakultetinega SuperRačunalnika in izkoristiti ogromno
računsko moč za vdor v nadzorni sistem IJS-ja, od koder bi imel dostop
do komore za pospeševanje delcev, ki lahko pri preobremenitvi ustvari
eksplozijo z radijem 100 km. Ko m4dc0d3rju uspe vdor v IJS, na sistem
naloži virus, ki bo sprožil eksplozijo v roku 24 ur če od države ne dobi
256 MIO EUR.

A upanje ostaja. Sanja, ki m4dc0d3rjeve taktike dobro pozna, je edina,
ki ga lahko ustavi. Napisati mora program, ki bo uničil zlobni virus.
Začne se napeta bitka s časom, kjer je izid neznan do zadnjega trenutka..

Ji bo uspelo?

Moram rečt, da ma kup domišljije.

Po branju objav na blogosferi o prihajajočem zakonu o prepovedi kajenja na javnih mestih sem presenečen kako vsi, pa naj bodo kadilci ali nekadilci, ta zakon jemljejo tako osebno. Saj se strinjam, da se kajenje, tiče veliko ljudi. Kadila naj bi namreč približno tretjina Slovenceljnev in tako res ni težko priti v stik s tobačnim dimom, ampak zakaj mislite, da bo država na to gledala skozi vaše oči?

Država ima tri poglede: ekonomski, socialni in podkupljeni.

Na socialno blagostanje kajenje dobrega vpliva zagotovo nima, kar se da sklepati iz dejstva, da kadijo predvsem nižje zaposleni.

Obstaja ogromno ekonomskih raziskav, ki obravnavajo stroške, ki jih kajenje povzroči. Neposredni stroški, ki jih povzroča kajenje, so sredstva porabljena za zdravljenje kajenju pripisanih bolezni in v tipični zahodnjaški razviti državi zavzemajo skoraj 10% zdravstvenega proračuna. Neposredni stroški pa so npr. nezmožnost za delo in prezgodnja smrt.

Prezgodnja smrt ne govori v prid kadilcem, kakor mnogo le teh misli (med drugim tudi gospa, ki je na Trenjih kričala). Prvih 18-23 let je namreč državljan ne priliva bistveno v državno blagajno, ker nima svojih prihodkov. Če kot kadilec umreš pri 45-ih, s tem državo prikrajšaš za po trenutnem zakonu vsaj 15 let dela in davkov. Če postaneš nezmožen za delo, predstavljaš še dodaten strošek za državo. Raziskava iz leta 1995 ocenjuje svetovne stroške kajenja na 200 milijard dolarjev.

Jasno je, da če ne bi bila tobačna industrija zapuščina preteklosti, ki se je razširila z odkritjem Amerike, ne bi imela od kje črpati sredstev za ohranjanje svojega obstoja. Tako je imela čas si načrpati dovoljšna sredstva, da lahko še danes veselo podkupuje zakonodajalce. Ampak očitno kaže, da je Evropa vseeno preveč razparcelirana in razkosana na posamezne trge, da ne morejo več podkupiti vsakega.

Sprejetje tega zakona je edina pametna odločitev – za vse. Sicer se bo zdravstvo zaradi naraščujočih stroškov, ki jih kajenje povzroča, v nekaj desetletjih sesulo.

Še par povezav na objave o kajenju na blogih:

• BigWhale
• BigWhale, drugič
• Megafotr
• Tamara
• Dejan
• Hirkani
• dada
• nathan
• kai
• kai, drugič
• Dajana

Osebno se mi zdi, da ob odprtokodni Sambi Microsoftova implementacija izgleda kot samo kak proof of concept.

Zanimivo je namreč opazovati, kako se narava razvoja Sambe, torej povratni inžiniring, odraža v programih. Strežnika se sicer nastavlja preko ene globalne datoteke, ki že sama po sebi vsebuje kopico možnosti, za katere bi pri Microsoftu moral urejati register ali pa programsko sploh niso dostopne, poleg tega pride v paketu še dodatno orodje, smbcontrol, s katerim je možno početi kup zanimivih stvari. Administrator lahko dinamično nastavlja nivo zgovornosti (aka. debug), za cel strežnik ali pa samo za določen proces, ki skrbi za komunikacijo z določenim odjemalcem. No, če debug nastavite višje od 4 (od 10), potem izpis za navadnega administratorja sploh ni več uporaben. Poleg teh obstaja še kar nekaj ‘fičrov’, s katerimi si lahko razvijalci kar med delovanjem pomagajo, npr. izpis porabe pomnilniškega prostora in nastavljanje profiliranja.

Tako lahko razvijalci v detajle opazujejo interakcijo med Sambo in Windows. Zanimiv, a verjetno dokaj boleč način razvijanja programov.

Malo prej pride cimr iz centra, se spravi na računalnik in pogleda epošto. Vmes ga čaka relativno neprijetno presenečenje, glede na to, da je bil ravnokar na kosilu v zgornjem linku omenjeni kleti.