Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Nekomu sem po nesreči izbrisal komentar, tak da se mu iskreno opravičujem.

A še kdo sovraži dejstvo, da WordPress ponudi možnosti za moderacijo komentarjev horizontalno in ne v stolpcu, kot vsak normalen človek to doume?

Sicer pa verjetno lahko moderacijo izklopim, glede na to, da obstaja akismet…

Latinščina ima eno zanimivo lastnost, ki ji strokovno baje pravijo “naravni spol” (angleški članek). Gre za dejstvo, da spol samostalnika v določenem jeziku odraža naravno lastnost. Primer za to so recimo reke, ki so v latinščini moškega spola, čeprav se morda sklanjajo po ženskem in pa npr. poklici: poeta clarus – znan pesnik. Več še na Vicipaedii.

No, na tak način ima beseda malus zanimiv pomen. Če ga sklanjamo po moški deklinaciji, je to pomensko lahko samostalnik jablana ali pa pridevnik zloben (moralno ali fizično), slab, grd. Malum srednjega spola pa izhaja iz jablane, pomeni pa jabolko, plod jablane.

In kaj ima to torej skupnega z menoj in z računalniško industrijo? Precej enostavno. Če vzamemo jabolko, nam je samoumevno, da zraste na jablani, včasih (to postaja že pravilo v svetu transnacionalk) pa se za tem skriva še kaka skrivnost, za katero marsikdo noče, da jo poznate.

Torej? Apple je Zlo, Inc.

Na Otoku se je končno zmigala ena radijska postaja in PREPOVEDALA predvajanje Bluntovih jokavih pesmi.

Zdaj bi bilo na mestu privlečt na dan stare modrosti iz križarskih pohodov “Deus vult! Bog to hoče!” in zažgati plamen revolucije, da tisti dve nadležni piskajoči zaporedji cvilečih polglasnikov spravimo v pepel. Enkrat za vselej.

Se počasi bliža. Če bo vse po sreči, bom študiral računalništvo s poudarkom na omrežjih – načrtovanje in upravljanje omrežij, mobilne storitve in podatkovne komunikacije.

Tega je žal manjšinski delež ur, ampak še vedno bo prijetno popestrilo študij.

Par dni nazaj sem postavljal HTTP strežnik, na katerem sem rabil podporo za PHP in (seveda) Django.

Lighttpd, ki ga sicer ni v stable izdaji Debiana, se za moje potrebe obnese blazno dobro. PHP in Django oba tečeta kot fastcgi, tako da je nalaganje strani precej hitro, lighttpd pa me je tudi prijetno presenetil. Strežnik ni večnitni, namesto tega raje interno multipleksira zahtevke posameznih odjemalcev, kar verjetno opazno zmanjša režijske stroške. Kako pa to v praksi deluje?

Dobro, da konec leta izide nov Debian stable.