~hruske
Warning: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at /etc/wordpress/wp-config.php:11) in /usr/share/wordpress/wp-includes/feed-rss2.php on line 8
Hruške, jabuke, jablane, čežane. http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk? Wed, 02 Nov 2011 07:57:24 +0000 sl hourly 1 http://wordpress.org/?v=3.6.1 Prosti podatki za zabavo: 22. Liffe http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=663 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=663#comments Wed, 02 Nov 2011 07:57:24 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=663 Prosti podatki so pogosto opevani kot zelo uporabna reč, vendar je očitno, da marsikdo te uporabnosti ne prepozna. Pa poglejmo zakaj so podatki, ki so dostopni v tabelarični obliki, lahko uporabni.

Recimo, da si na primer želimo ogledat kak film na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. Izbire je preveč, zato je nujno narediti selekcijo. Kako to narediti? Ročni način bi bil, da z miško klikaš po seznamu, prebereš opise, morda pogledaš še video in si sproti ustvariš zaznamke. Če se ti da še malenkost bolj potrudit (ali če je opis premalo sporočilen), pogledaš še na IMDB za oceno. Na podlagi teh zaznamkov se potem odločiš za ožji izbor.

Malo manj ročni način je z uporabo računalniškega programa. Program festivala žal ni na voljo v tabelarični obliki, kar pomeni, da bo s pridobivanjem podatkov nekoliko več dela. Podatke je potrebno izvleči iz kode spletne strani.

Za programiranje bom uporabil prost programski jezik Python. Najprej preberimo kodo spletne strani. Da bo program “razumel” kodo, bomo uporabili dodatno knjižnico lxml. Sam sem uporabil Python 2.7 in lxml 2.3.

#!/usr/bin/python

# nalozimo knjiznico
import lxml.html

# naslov, kjer se nahaja program festivala
root = 'http://www.liffe.si/program/abc-seznam/'

# preberimo spletno stran
h = lxml.html.parse(root).getroot()
h.make_links_absolute(root)

Zdaj smo prebrali spletno stran. Ta se nahaja v spremenljivki h. Iz naložene spletne strani je zdaj potrebno dobiti zapise o posameznem filmu. Koda spletne strani ima obliko drevesa. S plezanjem po drevesni strukturi izberemo delčke strani, ki nas zanimajo. Če izberemo vse vrstice, bomo lahko prebrali vse filme.

# ... koda se nadaljuje od zgoraj

# zanimajo nas zapisi v tabeli filmov
# s spodnjim ukazom poiščemo vrstice (tr) znotraj tabele (table),
# ki se nahaja znotraj obrazca (form), katerega atribut "id" je "pluginAppForm"
trs = h.xpath('//form[@id="pluginAppForm"]//table/tr')

# seznam za shranjevanje zapisov
filmi = []

# sprehodimo se po vseh vrsticah
for tr in trs:
	# znotraj vrstice tr izberemo polja
	tds = tr.xpath('.//td')
	
	# iz vsakega polja poberemo besedilo
	teksti = []
	for c in tds:
		teksti = teksti + c.xpath('.//text()')
	
	# ker so v nekaterih vrsticah črte med črkami abecede,
	# je potrebno te vrstice ignorirati, kar naredimo tu
	if len(teksti) != 6:
		continue
	
	# izpisimo informacije, ki jih imamo sedaj
	print teksti
	
	# dodajmo informacije o filmu v seznam filmov
	filmi.append(teksti)

Datoteka: liffe1.py

Zdaj smo uspeli prebrati kar nekaj informacij o filmih, ki se bodo na festivalu predvajali. Slovenski naslov, naslov v izvirniku, država in leto, režiserja, jezik in kategorijo, v katero je na festivalu umeščen.

Ker bi želeli to prebrati kot preglednico, se nam splača to shraniti v zapis, ki ga bo prebavil Calc ali Excel. Najenostavnejši je CSV oz. z vejico ločena polja.

# informacije o filmih so shranjene v spremenljivki "filmi"

# nalozimo modul csv
import csv

# odprimo novo datoteko liffe22.csv, v katero bomo podatke shranili
wr = csv.writer(open('liffe22.csv','w'))

# vpisimo naslove stolpcev
wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava, Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija'])

# vsak film vpisemo v datoteko
for f in filmi:
	polja = []
	for p in f:
		polja.append(p.encode('utf-8'))
	wr.writerow(polja)

Datoteka: liffe2.py

Če sedaj datoteko liffe22.csv odpremo z Excelom oz. Calcom, bomo videli nekaj podobnega spodnji sliki:

Z uporabo preglednice lahko potem izvajamo bolj zanimive stvari, npr. filtriramo. Najprej uporabimo AutoFilter:

Če sedaj označimo, da želimo pregledati le perspektive, potem vidimo nekaj podobnega:

Če želimo pregledovati po letniku filma, pa naletimo na težavo, saj je leto združeno z državo. Zato moramo naš program malo popraviti:

...

	if len(teksti) != 6:
		continue
	
	# locimo drzavo in leto v dve polji
	drzava_leto = teksti[2].rsplit(', ', 1)
	
	# vkomponiramo novi polji
	teksti = teksti[:2] + drzava_leto + teksti[3:]
	
	# izpisimo informacije, ki jih imamo sedaj
	print teksti

...

# vpisimo naslove stolpcev
wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava', 'Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija'])
...

Datoteka: liffe3.py

Skoraj perfektno, sedaj lahko filtriramo tudi po letu izida.

Sedaj imamo podatke v tabelarični obliki v zapisu, ki ga lahko uporabimo, da podatke obogatimo še s čim drugim… na primer s podatki, ki so v IMDB. IMDB ima v bazi povprečje ocen filma, ki so jih filmu prisodili uporabniki, kar je včasih kar dober indikator. Dodajmo še to:

# nalozimo knjiznice
import lxml.html
import json
import urllib

...

	# locimo drzavo in leto v dve polji
	drzava_leto = teksti[2].rsplit(', ', 1)
	
	# dodajmo še ocene in žanr iz IMDB
	# sestavimo url
	orig_naslov = urllib.quote(unicode(teksti[1]).encode('utf-8'))
	url = 'http://www.imdbapi.com/?t=%s&y=%s' % (orig_naslov, drzava_leto[1])
	
	# prenesimo url
	imdb_text = urllib.urlopen(url).read()
	
	# nalozimo zapis v program
	imdb = json.loads(imdb_text)
	
	# preberemo oceno
	imdb_ocena = imdb.get('Rating', '')
	imdb_zanr = imdb.get('Genre', '')
	
	# vkomponiramo nova polja
	teksti = teksti[:2] + drzava_leto + teksti[3:] + [imdb_ocena, imdb_zanr]

...

wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava', 'Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija', 'IMDB ocena', 'IMDB zanr'])

...

Datoteki: liffe4.py in life22.csv

Tako dobljeno CSV datoteko zdaj ponovno odpremo s Calcom oz. Excelom, ponovno uporabimo AutoFilter in podatke posortiramo padajoče po IMDB oceni (Data -> Sort). Tako dobimo dobro informacijo če je določen film vreden ogleda ali vsi pred njim bežijo.

Seveda teh ocen ni nujno upoštevat. Liffe je super priložnost, da si človek ogleda kak tretji film, ki ga brez festivala sploh ne bi opazil.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=663 0
Kako pravilno uporabljati Supervizor http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=653 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=653#comments Wed, 24 Aug 2011 09:34:58 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=653 Supervizor je z moje strani dobrodošla novost. Javne finance, javno razgrnjene, na voljo kot kvalitetna podlaga za argumentirano debato o potratnosti države. Zdaj so številke vsaj javno dostopne in lahko ovržejo ali potrdijo teorijo oz. dajejo nadalnje smernice za raziskovanje.

Pri raziskovanju pa opažam, da ljudje ne razumejo osnov delovanja ekonomskega sistema in možnosti, ki jih ponuja Supervizor in drugi viri. Teh virov ne izčrpajo, pa že vlečejo (napačne) zaključke.

Kaj je po vaše zaslužek? Če pri dobavitelju kupim 100kg klobas po nabavni ceni 5€/kg, me to stane 500€. Če te klobase odprodam po ceni 15€/kg, dobim 1500€ dohodkov. Pridelal sem 1000€, od katerih moram odšteti še razne stroške (prevoza, hladilnika, plača prodajalca, ipd.). Kar ostane je (po mojem mnenju) profit oz. zaslužek. Če torej 100kg klobas prodam Policiji, od države dobim 1500€, kar pa še ne pomeni, da sem z državo tudi zaslužil 1500€. Zaslužkov v pravem pomenu se ne vidi niti iz Supervizorja niti iz nobenega računa, ki vam ga izda kdorkoli, ki opravlja storitve. Zaslužek je v osnovi interna zadeva podjetja.

S tem v mislih se lahko odpravimo po primeru članka na Žurnalu, kjer razkrivajo “zaslužke”. Pravilno ugotavlja, da država večinsko uporablja storitve od podjetij, ki so v njeni lasti (Mobitel, Zavarovalnica Triglav, itd.), niso pa tista nakazila zaslužki. Novinarka bodisi ne razume besede “zaslužek” bodisi jo namenoma narobe uporablja, da je članek bolj senzacionalen.

Pravilno tudi ugotavlja, da Stanovanjski sklad RS močno sodeluje z Andrejem Škrkom, ne navede pa povezave do grafa na Supervizorju, niti ne omeni, da je bila večina sredstev nakazana julija 2007. Je novinarka povprašala notarja ali Stanovanjski sklad o teh transakcijah? Zaenkrat ne kaže.

Nevključevanje že znanih dejstev iz drugih medijev je šlamparija. Kot navaja Dnevnik, je pri milijonskem nakazilu Mestne občine Ljubljana Marijanu Sušniku šlo za odkup zemljišča.

“Razmeroma neznana družba AAS” ima polno ime Avtorska agencija za Slovenijo, registrirana pa je za dejavnost “druge pravne storitve”. Na njihovi spletni strani najdemo obrazce, iz katerih lahko sklepamo, da gre za posredniško agencijo za sklepanje avtorskih pogodb. So to torej odvetniki? Razmerje med nakazili iz javnega sektorja in čistimi prihodki od prodaje je 1000%, 10-kratnik. To je smiselno, saj AAS v resnici prodaja posredovanje denarja, le manjši procent teh prejetih sredstev pa šteje tudi v čiste prihodke od prodaje. “Študentski servis” za avtorske pogodbe torej.

Kako torej dobiti več informacij, na podlagi katerih je možno sklepati kaj več?

Supervizor pokaže ogromno podatkov, a zelo malo informacij oz. odgovorov na kaj, zakaj in kako.

Ob kliku na ime podjetja (zgoraj označeno z rdečo) vas Supervizor ponese na Ajpes. Tam si lahko (prijavljeni) ogledate nekoliko več informacij o podjetju:

Alternativa Ajpesu je Bizi.si, kjer se vidi še kako informacijo več (npr. število zaposlenih).

Ob kliku na “več” (zgoraj označeno z rdečo) se pokaže polni izpis

Več informacij o bilancah imajo še Finance v svojem mini finančnem poročilu:

Torej, preden kdo začne trditi, da je nekdo “zaslužil” z državo, naj najprej preveri pojem “zaslužek” v SSKJ, potem pa še izdatno preveri kaj se je zgodilo v javno dostopnih zbirkah in tudi pri proračunskih uporabnikih. Še posebej to velja za tiste novinarje, ki si želijo, da bi jih sogovorniki jemali resno.

P.S.: Še enkrat: bodite pazljivi pri branju in dvakrat premislite kaj napišete.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=653 5
Trgovanje z Burmo http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=647 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=647#comments Wed, 17 Aug 2011 06:37:28 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=647

“To je umetniška zadeva, ki jo podari burmanski vladi, oni pa ji dajo potem v zahvalo kakšen briljant, kakšnih sedem, osem karatov, potem pa to prodamo. Takšno je življenje. Če se znajdeš, je v redu, če pa ne znaš, si pa tipičen Slovenec,” je za POP TV dejal Jelinčič.

Vir: Siol.net

Ne ravno posrečena argumentacija: Transparency international letno objavlja “Corruption perception index” oz. indeks koruptivnosti in Burma je leta 2010 skupaj z Afganistanom pristala na predzadnjem mestu. Vseh opazovanih držav je 178.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=647 0
Avtoprevozniški hlapci http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=628 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=628#comments Sat, 13 Aug 2011 09:21:11 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=628 Mediji v Sloveniji so v žalostnem stanju. Nad njimi se lahko pritoži marsikdo in poznam ljudi, ki so mi priznali, da so zaradi nekakovosti že prenehali brati slovenske medije. Popolnoma jih razumem, in zdaj vam bom razložil zakaj.

Preden se postavite v bran medijem, naj vam povem, da mi je jasno, da obstaja kvazipluralnost na politični sferi; Reporter bo objavil (pozitivističen) intervju z Janšo in Urško, Mladina pa bo objavila pomirjujoč članek o dolgu, ki ga je uspela Pahorjeva vlada pridelat. Obe reviji pa sta približno enako populistični in navijaški do svoje strani. Toda tu ni govora o politiki, ampak o izsiljevanju avtoprevoznikov z grožnjo zapore predora skozi Karavanke, o Darsovi nesposobnosti komunikacije z javnostjo in o nesposobnosti medijev, da objektivno poročajo.

DARS in avstrijski upravljalec avtocest ASFINAG sta se že junija lani družno dogovorila, da bosta letošnje poletje na podlagi analize strokovnjakov med poletnimi vikendi Karavanški predor zaprla za tovorni promet. Smiselno. Tunel je dvopasovnica in zato ozko grlo. Prepušča zgolj omejeno število avtomobilov in če lahko ob poletnih vikendih povečamo varnost in pretočnost za trume turistov s tem, da prepovejo promet za tovorna vozila je odločitev zelo enostavna: prepovejmo tovorni promet.

Zalomilo se je, ko bi moral DARS obvestiti slovensko javnost o tej skupni odločitvi. Ker tega očitno ni bil zmožen storiti (Zakaj ne?) so se avtoprevozniki ob nepričakovani novici odločili, da bodo za talca vzeli državo in tuje turiste. Z grožnjo zapore predora so na DARSu izsilili, da so odgovorni stisnili rep med noge in niti pomislili niso, da bi naglas rekli, da je bila zapora del skupnega dogovora z ASFINAGom. Šli so še naprej in prometnega ministra prisilili, da posreduje. Prometni minister se žal ni postavil po robu avtoprevoznikom, ampak je pojasnilo zahteval od — ASFINAGa. Zaplet se nadaljuje tako, da sta se sestala slovenski minister za promet in avstrijska ministrica za promet, ki pa se nista uspela dogovoriti za izsiljevalcem sprejemljive pogoje. Tu se ne konča, napovedan je še sestanek med slovenskim predsednikom vlade in avstrijskim kanclerjem.

Povzetek: nekdo na nižjem nivoju naredi napako, nastali spor pa rešujemo na meddržavnem nivoju.

Iz reševanja tega problema se lahko zelo veliko naučimo:

1. Nič ni čudnega na tem, da Slovenija ne zaseda mest evropskih veleposlanikov. Ne samo da ne znamo sami korektno reševati svojih težav, pogajamo se teroristom v prid in odgovornost prelagamo celo na sosednje države.

2. Medijsko pokrivanje te razmeroma enostavne zgodbe je nadvse “politično korektno” oz. medijsko enoumno. “Objektivno” poročanje je za medije poročanje dejstev kakor jim jih predstavijo udeleženci in ne poročanje dejstev, kakršna v ozadju zares so: da so avtoprevozniki nerazumni in izsiljujejo na škodo varnosti ostalih udeležencev prometa. Naslovi so “objektivizmu” primerno zelo medli, izjeme pa preveč redke in obrobne.

3. Dokler bodo novinarji in uredniki tako površno opravljali svoje delo, se bo Slovenija še zelo dolgo vrtela v krogu. Tisti, ki bi za to napako morali odgovarjati — vodstvo DARS in zaradi napačnega ukrepanja tudi minister — ne bodo, nastradamo pa vsi ostali.



Požar v tunelu Mont Blanc

Požar leta 1999 v Tunelu Mont Blanc

Zgornja slika (vir: AP) prikazuje jedro pogorišča po požaru marca leta 1999 v tunelu Mont Blanc. Ogenj je zajel tovornjak z moko in margarino, požar pa je gorel tri dni, vzel 41 življenj in zaprl tunel za tri leta. Prve reševalce je gost dim tako presenetil, da so se morali zateči v zaklonišče, nesreča pa je sprožila nove raziskave o požarih v tunelih. O nesreči so posneli tudi dokumentarec. Ali bo DARS res počakal na hudo nesrečo, preden se bo zmigal in začel resno obravnavati Karavanški tunel?

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=628 0
Ne tolerirajte, da vam pijanci narekujejo dejanja http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=621 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=621#comments Tue, 28 Jun 2011 13:37:16 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=621 Poglejmo neko novico o sodnem postopku, do katerega je prišlo zaradi prometne nesreče. Novica kar kipi od absurdnosti.

Celje – Na celjskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje 23-letnemu Ž. B. iz Celja, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja predrzne vožnje in opustitve pomoči poškodovancu v prometni nesreči.

Mladi voznik je “predrzno vozil”, povzročil nesrečo in ni pomagal poškodovani osebi (oz. je odpeljal s kraja dogodka).

Prometna nesreča se je zgodila 27. novembra 2008 ob 14. uri na križišču Mariborske ceste in Podjavorškove ulice v Celju. Ž. B. je takrat pijan (imel je več kot dva grama alkohola na kilogram krvi) na prehodu za pešce zbil peško, ki je šla čez cesto pri zeleni luči.

Nesreča se je zgodila v četrtek ob 14h, sredi belega dneva. Obtoženi je bil dokazano zelo močno pijan in v prekršku, saj je imela peška zeleno luč.

Po trčenju jo je vrglo na vetrobransko steklo, nato pa še na streho vozila. Voznik jo je še nekaj časa peljal na strehi vozila, nato pa na Podjavorškovi ulici izstopil in odšel s kraja nesreče, ne da bi pomagal ponesrečenki.

Peško je vrglo na vetrobransko steklo, potem pa še na streho. Kar pomeni, da voznik ni niti poskušal ustaviti. Za nameček je še odkorakal stran od poškodovanke.

Obtoženi Ž. B. ki se je v preiskavi branil z molkom, je na glavni obravnavi pojasnil, da se ničesar ne spomni od tega dne, saj so od prejšnjega večera praznili kozarce, in da tudi sicer v družbi rad pije.

Obtoženi se brani z molkom. Brani?! Še kdo pozna pregovor, da se tisti, ki molči, strinja? Tudi sicer ne razumem kako naj bi bilo katero koli od navedenih dejstev – 1) da se ničesar ne spomni (iz česar naj verjetno sklepam, da naj bi bil tako pijan?), 2) da je do druge ure popoldan (sic!) “praznil kozarce”, 3) da rad pije in 4) da si je po vsem tem še upal sesti za volan – sploh kakršna koli olajševalna okoliščina.

Povedal je še, da se oškodovanki opravičuje in da zdaj, kadar pije, ne sede več za volan. Zaradi povzročitve omenjene nesreče je bil tudi ob vozniško dovoljenje, a je vozniški izpit spet opravil.

Dodamo naj še, da je bil obtoženec že trikrat pravnomočno kaznovan pri sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Človeku je v Sloveniji uspelo trikrat priti do pravnomočne kazni zgolj zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Koliko krat se je policiji izognil? Koliko krat ga je policija oglobila ali opozorila zaradi drugega prometnega prekrška? In država se kljub vsemu odloči, da takemu človeku dovoli ponovno opravljanje vozniškega izpita.

D. H. je pojasnila, da je prehod za pešce prečkala pri zeleni luči, v trčenju pa je utrpela več zlomov golenice in drugih poškodb. Povedala je, da je bila ves čas pri zavesti in da se spominja dveh moških glasov iz vozila.

Dodala je še, da jo je naslednji dan v bolnišnici obiskal obtožencev oče. Povedal ji je, da ima sin težave z alkoholom in da bi se ji rad sam opravičil. A oškodovanka ni hotela, da jo obišče.

Sine ima problem. Lasten oče ga ima za neodgovornega pijanca. Iz vsega prebranega to očitno tudi je. Trikrat je bil oglobljen zaradi vinjene vožnje (vprašanje kolikokrat se je policiji uspel izogniti), iz česar lahko sklepamo, da je pijanec. Neodgovoren, saj je prevzel volan (in s tem odgovornost za svoja dejanja na cesti), zdaj pa se odgovornosti za povzročitev nesreče poskuša izogniti.

Izvedenec sodnomedicinske stroke dr. Borut Štefanič je v svojem mnenju, ki so ga na sodišču prebrali, zapisal, da je bila oškodovanka huje poškodovana, njeno življenje pa ni bilo ogroženo.

Glede količine popitega alkohola je menil, da obtoženec absolutno ni bil zmožen za vožnjo. Senat je nato ugodil zahtevi obrambe, da se do nadaljevanja obravnave v drugi polovici avgusta angažira izvedenec psihiatrične stroke.

Ta bo ugotavljal, ali je bil obtoženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola med vožnjo neprišteven ali bistveno manj prišteven.

Konec novice.

Sodni izvedenec obravnava obe strani, tožilčevo in obtoženčevo. Sodni senat pa ugodi zadevi obrambe, ki hoče pokazati, da je bil obtoženec neprišteven. Prosim? Seveda je bil kognitivno nesposoben, če pa je imel 2 promila alkohola v krvi. A sodni senat je pravzaprav zgrešil bistvo, ki ni ugotavljanje (ne)prištevnosti, ampak gre za vprašanje, čemu je večkratno pravnomočno kaznovan pijanec sploh sedel za volan. Kako je uspel ponovno pridobiti vozniški izpit, čeprav je jasno dokazal:

  • da redno vozi pijan (trikratno pravnomočno kaznovan pri sodniku za prekrške),
  • se je na sodišču izrekel, da “tudi sicer v družbi rad pije” in
  • celo njegov lasten oče verjame, da je pijanec (“ima probleme z alkoholom”).

Če je tu kaj neprištevnega, so to odločitve državnih organov, ki so mu dovolili, da ponovno opravi vozniški izpit in ki hkrati obtoženemu dovolijo, da se brani z neprištevnostjo.

Žrtve prometnih nesreč pa medtem umirajo, se vsedajo na invalidski voziček ali zaradi večkratnega zloma golenice do konca življenja šepajo in podoživljajo usodne trenutke vsakič, ko spet pridejo v podobno nevarno situacijo, kot je nedolžen prehod čez cesto.

Samo zato ker “vsakdo včasih malo spije in sede za volan” še ne pomeni, da je vožnja pod vplivom alkohola tudi pravilna odločitev. In tu, dragi slovenci, se tako država kot tudi posamezniki v Sloveniji izkažejo kot zelo zelo zelo slab vzor. Po eni strani država javno podpira akcije kot je “0,0 šofer”, po drugi strani pa institucije birokratsko ignorirajo težavo, se delajo da je ni in niti ne poskušajo bolje spoznati ali gre za težavo velikosti slona ali domačega goveda.

Posamezniki pa mirno tolerirajo pijance okrog sebe, se norčujejo iz njih in še sami spijejo kak kozarček, da “se lažje družijo” ter vseskozi vztrajno podcenjujejo problem, dokler ne pride do meje, kjer resnično ni več poti navzgor… takrat pa od pijanca pričakujejo, da se bo začel obnašati odgovorno. Malo pozno, ne?

Ne tolerirajte, da vam pijanci narekujejo dejanja.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=621 1
Kolesarska zmaga: Bicike(LJ) in Android aplikacija http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=612 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=612#comments Mon, 30 May 2011 06:14:56 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=612 Bicikelj je za kolesarje najboljša možna zmaga. S postavitvijo sistema za izposojo koles je mestna uprava končno kolo in kolesarje priznala kot pomemben del mestnega živeža.

Nasprotniki “razsipanja denarja” pravijo, da bi za 1,8 milijona evrov, kolikor je vreden posel postavitve sistema izposoje koles, lahko nakupili veliko več koles, pa vendar pozabljajo na eno zelo pomembno dejstvo: za kolo je potrebno skrbeti, mu zagotoviti streho, skrbeti, da je vedno primerno zaklenjen, da so zračnice primerno napolnjene, da zavore delujejo, občasno pa ga je potrebno tudi naoljiti. Shranjevanje kolesa zahteva kolesarnico, rizičen priklep na ograjo ali pa nošenje kolesa v stanovanje, kar pa tudi ni vedno možno.

Alternativa, vsaj za prvo izkušnjo mestne vožnje s kolesom, je izposoja, kjer odpadejo skoraj vse skrbi. Potrebno je le imeti dovolj sreče, da je ciljna postaja prosta, ko do nje prispete. Da ne boste neprijetno presenečeni, si lahko pomagate z Android aplikacijo, s katero pogledate zasedenost postaj. Aplikacijo je naredil Jernej Virag, malenkostno pa sem mu pomagal tudi sam.

Razmeroma enostavna vaja za ekonomiste bi bilo ekonomsko oceniti vrednost nizkega vstopnega praga za preizkus in uporabo kolesa, ki ga je uvedel BicikeLJ in to vrednost primerjati s ceno navadnih koles, ki bi jih kupili z vrednostjo celotnega zneska projekta, in predvideti kdaj se tehtnica prevesi. To bi bila zanimiva diploma ali seminarska naloga.

Še največji pomislek pri tej zmagi pa je zasebnost, saj naj bi bilo potrebno Europlakatu, ki je oglaševalska agencija, zaupati kup osebnih podatkov.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=612 1
Zakaj mora vsak operater kakršnega koli omrežja javno objaviti pregled nad stanjem omrežja http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=606 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=606#comments Wed, 18 May 2011 08:21:38 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=606 Na Twitru se je razvila debata o Simobilovem občasnem nedelovanju omrežja, ki je za Simobilove uporabnike razmeroma znan pojav. Nikjer pa nisem mogel pogledati če je prišlo do napake na omrežju ali gre za vzdrževalna dela. Takih informacij na spletni strani Simobila ne boste našli.

Si predstavljate kaj bi se zgodilo, če bi vam elektro naenkrat nenapovedano izklopil elektriko? Ali pa ko sredi britja nenapovedano preneha teči voda in moraš uporabiti kreativne ideje, da lahko dokončaš svoje delo? Ljudje so sprva tečni, če pa se to dogaja pogost, pa se prilagodijo na nezanesljivost in si poiščejo ali ustvarijo alternative – zbiranje deževnice namesto vodovoda, baterijska svetilka za razsvetljavo v primeru odsotnosti elektrike in Vox.io v primeru nedelovanja operaterja mobilnega omrežja.

No, nekateri bodo želeli argumentirati, da je z vodovodom in elektriko drugače, da sta “nujno potrebna za življenje”. Prosim lepo, kako pa so živeli pred 200 leti, ko je bila elektrika zgolj nek čuden pojav, s katerim so se ukvarjali trije ljudje na svetu, in ko so po vodo hodili v vaške vodnjake? In ko se nekaj pripeti in moraš nujno opraviti telefonski klic, je lahko mobilni operater ravno tako nujno potreben za življenje. Ko me operater izda, bom tečen. Niti ne toliko zaradi tega, ker stvar tisti trenutek ne deluje, ampak predvsem zato, ker dobro vem, da se to stalno ponavlja in da je zadevo možno izpeljati bolj kvalitetno.

Pregledna in redno osvežena spletna stran s stanjem omrežja je prvi korak do izboljšanja. Uporabniki se privadijo, da lahko kadarkoli sami preverijo stanje omrežja, brez da bi morali čakati na telefonski liniji centra za pomoč uporabnikom in poslušati muziko, ki si je niso sami izbrali. Operater pa živi v strahu in bolečini, da mora javno objaviti nenapovedan izpad omrežja, skupaj s podrobnostmi kot so čas izpada, razlogi in trenutnim napredovanjem odprave izpada.

Ampak, dragi Simobil, to je bolečina, s katero podjetje zunanjo neprijetnost (nezadovoljstvo uporabnikov in nekvalitetna storitev) preslika v notranjo (javna osramotitev oz. uradno priznanje nesposobnosti), kar pa pomeni, da boste končno imeli motivacijo popraviti sedanje stanje. In končno bo lahko tudi navaden smrtnik izračunal kako zanesljiv ponudnik zares ste.

Javna skrivnost je, da je Simobilovo omrežje dokaj … “šibko”. Novost zame pa je, da morda (ali pa ne) ob 10h dopoldan izvajajo vzdrževalna dela, kar bi bilo sila nespametno početje. Vsekakor pa zadolženi za komunikacijo na Twittru ne deli bolečine z mano, ko pravi, da je “Vsake toliko je to [=dela na bazni postaji] potrebno. ;) ”.

Naj šramfajo in tipkajo ponoči, če ponujajo infrastrukturno storitev, sicer ima da dela.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=606 2
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=598 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=598#comments Sat, 23 Apr 2011 15:24:01 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=598

Kadar vidim ali slišim človeka, ki pri vsej svoji vsaj navidezni prisebnosti vendarle vzbuja vtis, da je na robu pameti, se poskušam za trenutek distancirati od prevladujočega prepričanja, da je nor, in razmisliti, ali ni morda on tisti, ki je najbolj pameten.

“pa-pa-pahor, go-go-golobič, ja-ja-janša”, Crnkovič v Sobotni prilogi Dela

Crnkovič v Sobotni prilogi ponudi zanimivo idejo.

Pahor ve, da je edini način, da karkoli naredi, to, da igra na odprte karte. A njegovi sodelavci igrajo druge igre. Te dni, ko postajajo stvari grde, pri prvotnih ciljih vztraja samo še Pahor.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=598 0
Naj poslancem krava crkne http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=590 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=590#comments Thu, 14 Apr 2011 05:46:00 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=590 Malo delo je referendum o 20 letih Slovenije.

V nedeljo me je izid malo presenetil. Nisem pričakoval, da bo zakon obstal, prav tako pa tudi nisem pričakoval tako odločnega “ne”. Očitno se Slovenija še ni streznila, vprašanje kdaj se sploh bo.

Zakon sam ni bil slab – bil je vsaj delno to, kar Slovenija še vedno rabi. Ukinitev oz. primerljivo obdavčitev študentskega dela in vnos fleksibilnosti na trg dela. A bilo bi prelepo, da bi to šlo skozi. Študentske organizacije so premočne, študenti pa so ravno v tistih letih, ko jim je bolj ali manj vseeno za svet okrog sebe, imajo pa volilno pravico, ki jo lahko uveljavljajo. V rokah študentskih politikov in njihove – roko na srce – zavajujoče kampanje, so se izkazali kot zelo močno orodje.

Ker bi zakon posegal tudi v trg dela, se je takoj vzdignil tudi gospod Dušan Semolič, večni borec za pravice delavcev, in se podal v boj zoper zlobni zlobni zakon, ki bi morda malo načel trg dela in ga morda celo naredil malo bolj prilagodljivega, vsaj toliko, da vsak podjetnik ne bi razmišljal o izselitvi svojih obratov iz Slovenije. No, z omejitvami malega dela to sicer ne bi šlo brez goljufije oz. ponarejevanja števila ur. Kakršen koli zakon, ki bi posegal v trg dela in ga morda naredil malo bolj fleksibilnega, je že vnaprej obsojen na javni linč s strani gospoda Semoliča.

Poleg teh dveh čeri pa sceno (raz)burkavajo še mediji in novinarji, ki niso sposobni kvalitetno opravljati svojega dela in zmotno širijo prepričanje, da še dve leti ne bomo mogli spreminjati študentskega dela, ko pa je v resnici zgolj eno leto. In pa mit o prelaganju odgovornosti. Kako lahko mediji trdijo, da so politiki preložili odgovornost na ljudstvo, če pa so študentske organizacije zbrale podpise za referendum in tako preglasovale Državni zbor. Dobro, razumem, da so v primeru arbitražnega sporazuma želeli, da ljudstvo potrdi odločitev. Pa vendar – ne pomeni, da je tudi vsak referendum prelaganje dela poslancev na ljudstvo.

Slovenija tako ždi med Scilo in Karibdo, se ne premika ne naprej in ne nazaj, ampak se prepušča toku vrtincev. Živimo na kredite, s tem referendumom pa smo Slovenci jasno pokazali predvsem eno stvar – če vi gospodje, ki ste na vrhu hierarhije niste pripravljeni poslovati pošteno, tudi vsi ostali nismo. Ultimativna državljanska nepokorščina in pravna potrditev starega slovenskega pregovora – “Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo.”

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=590 3
Malo delo: da ali ne? http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=563 http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=563#comments Tue, 05 Apr 2011 18:12:07 +0000 z http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?p=563 POZOR: Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.

Bliža se referedum o malem delu in čas odločitve. Kako volit, komu verjet, kaj so argumenti za in kaj proti?

Malo delo naj bi nadomestilo sedanje neurejeno študentsko delo. Zakaj trdim, da je neurejeno?

 

Zakonsko določena minimalna plača je od lani, ko so sindikati izsilili sprejem Zakona o minimalni plači, 734,15 eurov. Prejšnja minimalna plača, ki jo je urejal Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi minimalne plače, je znašala 566,53 eurov. Te zneske dosega študent s polnim delovnim časom (160 ur na mesec) in z urno postavko 4,5 eurov za novo in 3,5 eur za staro ureditev.

Enostaven poskus, s katerim lahko dobimo vpogled v študentsko delo in ki ga lahko naredite tudi sami: če v iskalnik prostih del izberete vsa področja in kliknete išči, se izpiše število prostih del. Če kot omejitev urne postavke vnesemo 2 eura (da izločimo dela, katerih plačilo je po dogovoru), je prostih del 480. Če vnesem 4,5 eurov, je prostih del 171. Če želim na mesec ob polnem delovnem času zaslužit 970 eurov, kolikor je bila povprečna neto plača januarja 2011, je urna postavka 6 eurov. Takih prostih del je 52. Če pa želim zaslužiti 1500 eur, kolikor je povprečna bruto plača, pa znese urna postavka 9,375 eurov. Takih del je 11.

Torej: študentsko delo je večinoma plačano slabše od minimalne plače.

Neplačevanje dela ni redkost. Trenutno je na spletni strani neplacniki.info vpisanih 431 podjetij, ki z izplačilom zamujajo več kot 60 dni. Ta spletna stran je sicer nastala šele pred dvema letoma, neplačevanje pa traja odkar so izkoriščevalci pokazali, da to lahko počnejo. Sankcij ni, zato je ta seznam le preventivno opozorilo za študenta, ki išče delo. Malo delo uvaja fond za pokrivanje stroškov nadzora, začasnega zalaganja izplačil neplačnikov in izterjavo od neplačnikov.

 

“Pa dobro, študentsko delo je morda res neurejeno, ampak z malim delom bo še slabše!”

To pa, dragi bralec, je zelo odvisno od tega kateremu delu prebivalstva pripadaš.

Za večino pravih študentov (ki aktivno študirajo) se ne bo nič spremenilo. Trenutna omejitev zaslužka, preden se ti šteje v dohodnino, je 6000 eurov. Nova je prav taka. Omejitev ur na 720 ur oz. 90 delovnih dni (to je 4,5 mesecev 40-urnega delovnika) je čisto dovolj, če želiš kot študent uspešno opraviti še kak izpit. V realnosti takega študenta zamenjava študentskega dela z malim delom ne bo prizadela.

Celoletni delavci prek študentske napotnice bojo “izviseli”. Podjetja jih bodo morala zaposliti ali odsloviti. Morda je zdaj pravi čas, da postanete nepogrešljivi. ;)

Upokojenci, ki so se prezgodaj upokojili, bodo lahko spet delali. Takih v Sloveniji ni malo in za pokojninsko reformo bo kar pomembno, da ti ljudje še vedno lahko aktivno pripomorejo k ureditvi svojih financ. Hkrati bodo lahko upokojene mame, ki sedaj čistijo manjše poslovne prostore in kje pomagajo pri kuhi prek študentske napotnice svoje hčerke ali vnukinje, to po novem počele na svojo napotnico, legalno, po pravilih. Super, torej, končno bo lahko babi legalno delala.

Nezaposleni bojo lahko dobili svoje prvo delo preko malega dela. Te dni vsak dan na Radiu City oglašujejo oglase za – študentska dela. Kaj mi kot nezaposlenemu to koristi, če pa mi študenti predstavljajo konkurenco, ki ji nisem para. In če so študenti pripravljeni delat za manj kot minimalno plačo, zakaj in kako bi se nezaposleni sploh lahko še potrudili poiskat plačano delo. Super, končno bojo lahko tudi nezaposleni delali.

 

Komu pa potem študentsko delo sploh koristi?

Delodajalci, ki potrebujejo način, da so konkurenčni tujim podjetjem, posegajo po študentskem delu. Ker je v Sloveniji ureditev rednega dela zelo toga in ne omogoča prilagajanja razmeram na trgu, podjetja iščejo načine, da ljudi ne zaposlujejo redno. Bodisi študentsko delo, bodisi sodelovanje s samostojnim podjetnikom. Z malim delom bojo delodajalci morali vaše delo plačati občutno več.

Študentske organizacije. Študentske organizacije so zadnja leta dobivale okrog 15 milijonov evrov v skupno blagajno, ŠOU v Ljubljani jih je od tega dobil približno 7 milijonov, ŠOUM 3.3 milijona, ŠOUP 800 tisoč evrov, preostanek, okrog 4 milijone evrov, gre Zvezi Škis, skupnosti študentskih klubov. Z malim delom bi se ta znesek v prehodnem obdobju treh let prepolovil, kar pa seveda gre močno v nos vsem študentskim organizacijam.

Razne “civilne iniciative”, ki pa imajo v ozadju običajno interesne skupine. Npr. predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je Marko Funkl, nekdanji predsednk Zveze Škis.

Sindikatu ZSSS sicer ohranitev študentskega dela ne koristi neposredno, je pa res, da je nastopil proti malemu delu. Malo delo bo morda izpodrinilo nekatere delavce in res zagotavlja manj pravic kot redno delo, a s trenutnimi omejitvami ur malega dela bojo podjetja težko nezaposljevala delavce. Problem malega dela za sindikate je predvsem to, da predstavlja pot k manjšanju pravic delavca.

Opozicijska SDS se je opredelila proti malemu delu. S tem zaseda mesto opozicije, saj v Sloveniji danes kljub vsemu še vedno ni možno voditi razumnega političnega dialoga. SDS poziva k dostojnim pokojninam in želi pridobiti volilno simpatijo upokojencev, hkrati pa dobro ve, da bi morala v podobni situaciji ravnati precej podobno. Denarja za vzdržno pokojninsko blagajno bo kmalu premalo, zato bodo tudi upokojenci žal morali delati.

 

Ampak malo delo je že v Nemčiji poslabšalo situacijo, pri nas jo bo tudi!

Lahko da jo bo, lahko da ne. Velja pa vzeti v zakup, da so v Nemčiji imeli izhodiščno situacijo brez študentskega dela, pri nas pa je malo delo pravzaprav posplošitev študentskega dela na širši krog ljudi, z določenimi omejitvami in uvedbo vsaj nekoliko nadzora. Torej, pri nas že imamo malo delo, le da je diskriminatorno in brez nadzora in se imenuje študentsko delo. Idealno bi bilo, če bi lahko le ukinili študentsko delo, ampak s tako močnimi študentskimi organizacijami je to precej težko verjetno.

 

Ne podpiram vlade/parlamenta/Pahorja/SD/…, zato bom volil proti

Pahor, ki ga največ videvate po televiziji, ima zelo malo veze s predlogom tega zakona. Če vam Pahor ni všeč, še ne pomeni, da je tudi zakon avtomatsko slab. Preberite ga sami.

 

Ne bom dajal državi mojega denarja, da bo z njim … reševala NLB, podpirala tajkune, ipd.

Ta zakon ni nikakor povezan s takoimenovanimi tajkuni. “Država” bo NLB reševala s tem zakonom ali brez, posli se bodo prav tako sklepali pod mizami, če bo ta Zakon o malem delu sprejet ali ne. Se pa bo ukinilo študentsko delo in študentske organizacije ne bodo več pod krinko investicij premikale denarja v zasebne roke.

 

Nočem, da me obdavčijo

Zakaj ne? Z davki zagotavljaš brezplačno šolanje osnovnošolcem, dijakom in študentom, zdravstveno oskrbo, pokojnine, vzdrževanje cest, republiško štipendijo in še kup drugih stvari.

Nekateri pravijo, da bi morali davke znižati. Da, Slovenija je med državami z najvišjimi davki. Kljub temu je krčenje proračuna vedno problematično, saj lahko krčenje na napačnem mestu zelo poslabša stanje. V Sloveniji bi že veliko prihranili, če bi vzpostavili sisteme za pregled nad stanjem.

Trenutno je sicer študentsko delo obdavčeno s 16.8%. Z malim delom bo ta odstotek narasel na 30%, kar bo le malo manj kot z navadnim delom.

 

720 ur na leto je premalo! 6000 eur na leto je premalo!

720 ur je ob 40-urnem tedenskem delavniku 4,5 meseca dela. Če delaš s postavko 8 eurov na uro, to znese 6000 eurov letno. Tisti, ki delajo več kot to, očitno izigravajo sistem in bodisi ne študirajo redno, ali pa uporabljajo status študenta za delo, saj ga delodajalec v nasprotnem primeru noče zaposliti.

Delovno leto s 40-urnimi delovniki ima 2080 ur. Če delate s postavko 3 eure na uro, v celem letu komajda presežete ta znesek in malodane uradno delate za to, da ste lahko revni.

 

Ta referendum je predvsem priložnost, da se ukine študentsko delo in upam da se bo tudi glasovalo tako. Sicer nič ne obljublja, da se študentsko delo ne bo vseeno ukinilo, tudi če malo delo ne bo sprejeto, toda sam res ne vidim razloga zakaj bi čakal na naslednjo priložnost. Prav tako kot ta, tudi noben prihodnji zakon ne bo popoln in vsakomur po volji in z ne-ukinitvijo študentskega dela samo odlašamo nujne reforme.

Sam bi ob tem veliko raje videl, da bi ljudje za trenutek zastali in premislili kakšne odločitve sprejemajo. Da bi si vzeli toliko časa, da sami preračunajo njihovo trenutno stanje, kot je npr. to žalostno dejstvo, da so študentje pripravljeni delati pod minimalno plačo. Predvsem zato, da naslednjič ne bi nasedali nepodprtim trditvam brez da bi v njih podvomili.

Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.

]]>
http://www.kiberpipa.org/~hruske/blog/?feed=rss2&p=563 2