~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » zanimivosti
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Kolesarska zmaga: Bicike(LJ) in Android aplikacija

Posted on Maj 30th, 2011 in ljubljana, slovenija, zanimivosti |

Bicikelj je za kolesarje najboljša možna zmaga. S postavitvijo sistema za izposojo koles je mestna uprava končno kolo in kolesarje priznala kot pomemben del mestnega živeža.

Nasprotniki “razsipanja denarja” pravijo, da bi za 1,8 milijona evrov, kolikor je vreden posel postavitve sistema izposoje koles, lahko nakupili veliko več koles, pa vendar pozabljajo na eno zelo pomembno dejstvo: za kolo je potrebno skrbeti, mu zagotoviti streho, skrbeti, da je vedno primerno zaklenjen, da so zračnice primerno napolnjene, da zavore delujejo, občasno pa ga je potrebno tudi naoljiti. Shranjevanje kolesa zahteva kolesarnico, rizičen priklep na ograjo ali pa nošenje kolesa v stanovanje, kar pa tudi ni vedno možno.

Alternativa, vsaj za prvo izkušnjo mestne vožnje s kolesom, je izposoja, kjer odpadejo skoraj vse skrbi. Potrebno je le imeti dovolj sreče, da je ciljna postaja prosta, ko do nje prispete. Da ne boste neprijetno presenečeni, si lahko pomagate z Android aplikacijo, s katero pogledate zasedenost postaj. Aplikacijo je naredil Jernej Virag, malenkostno pa sem mu pomagal tudi sam.

Razmeroma enostavna vaja za ekonomiste bi bilo ekonomsko oceniti vrednost nizkega vstopnega praga za preizkus in uporabo kolesa, ki ga je uvedel BicikeLJ in to vrednost primerjati s ceno navadnih koles, ki bi jih kupili z vrednostjo celotnega zneska projekta, in predvideti kdaj se tehtnica prevesi. To bi bila zanimiva diploma ali seminarska naloga.

Še največji pomislek pri tej zmagi pa je zasebnost, saj naj bi bilo potrebno Europlakatu, ki je oglaševalska agencija, zaupati kup osebnih podatkov.

Meta-burek in meta-slovenstvo

Posted on Januar 15th, 2011 in slovenija, zanimivosti |

Te dni se internet polni z debato o smiselnosti diplomske naloge o bureku in o tem kako lahko je na FDV priti do diplome. Pa je res moč spodbijati smiselnost, vrednost ali strokovnost diplome zgolj na podlagi teme, ki jo obravnava?

Diplomska naloga, ki je debato sprožila, ima to srečo (ali pa smolo), da ima zelo zanimivo temo. Koga le ne bi pritegnil naslov diplomske naloge, ki omenja burek! Nekaj tako vsakdanjega, tako banalnega, da bi bila tema univerzitetne diplome?!

No, predstavitev nekaterih vam bo dala čutiti, da dotično diplomsko delo govori o bureku, a čisto zares govori o drugotnem pomenu bureka, ki ga nosi vpet v sodobno slovensko zgodovino. O meta-bureku, kakor ga je poimenoval Jernej Mlekuž, ki je tudi raziskoval fenomen bureka v slovenski kulturi. In kakšni so ti podpomeni bureka, poleg prehrane? Praktično vsi poznamo komad reperja Ali Ena, Sirni & mesni, ki govori ravno o bureku. Skoraj vsak je tudi že slišal frazo “nimam za burek”, Simobil pa je v svoji zadnji akciji burek uvedel kot valuto, s katero vrednoti svojo akcijsko ponudbo in tako lahko npr. dobite “nov telefon za 5 burekov”.

V vseh teh frazah in rabah nosi beseda burek običajno slabšalni prizvok in to ni naključje. Izvor tega prezira do bureka kot jedi je predvsem posledica prezira, ki ga Slovenci gojijo do južnjakov, burek pa je tu nosilec južnjaške kulture. Nekateri bi na tem mestu želeli oporekati, da je burek masten in nezdrav in da je to osnovni vir prezira do meta-bureka, pa vendar temu ne more biti tako. Zavedanje o zdravi prehrani je namreč bistveno mlajše, tako zelo mlado, da niti še ni del slovenske kulture. Slovenski odpor do južnjaške kulture pa se je začel vgrajevati v slovensko kulturo že vsaj z nastankom Kraljevine SHS, če ne že pred tem.

Burek, nein danke!

“Burek, nein danke!” je bil grafit iz preteklega tisočletja, katerega avtorstvo pripisujejo nacionalistični skupini, njegov podpomen pa je slovensko zavračanje južnjaške, balkanske kulture in stremenje k Evropi. V tem pa ima, vsaj po mojem mnenju in izkušnjah, bistveno močnejši vpliv element nacionalizma, zavračanja in zaničevanja balkana, kot pa stremenje do in približevanje k Evropi.

Razlog pa je meta-slovenstvo.

Če je “meta-burek” nosilec drugih pomenov bureka, kot npr. “burek kot nosilec južnjaške kulture”, lahko “meta-slovenstvo” poimenujemo kot nosilec kulturnih podpomenov, ki ga prinese s seboj slovenstvo kot prebivanje v Republiki Sloveniji, pod slovensko upravo in vpet v slovensko zgodovino. Meta-slovenstvo je nosilec različnih kulturnih fenomenov, ki smo jih Slovenci kot narod posvojili, in taka sta zagotovo ksenofobija, strah pred tujci in nacionalizem. Slabšalni prizvok meta-bureka pa je prežet z obema.

Meta-burek je eden od živih elementov meta-slovenstva, nosilec nacionalizma in ksenofobije, ki s svojimi pomeni pomembno prispeva k ustvarjanju meta-slovenske identitete. Žal je del meta-slovenstva tudi negativna selekcija (o kateri ve veliko povedati Mazzini) in to verjetno prispeva k temu, da se ta identiteta gradi po načelu izključevanja južnjakov.

Meta-slovenstvo ima tudi druge elemente, eden vidnejših je čislanje fizičnega dela, delavca, delavstva in vseh izpeljank. Ta se nazadnje pokazal celo tako, da se je ustanovila nova stranka Demokratična stranka dela in solidarnosti. Žal – spet žal – je delo v meta-slovenstvu razumljeno po fizikalni definiciji. Brez sile ni dela in po tem principu umsko delo ni delo. Umsko delo v meta-slovenstvu je nevredno naziva delo. Še več, umsko delo se redno in sistemsko (npr. prek študentskega dela) zaničuje in se mu pripisuje manjši pomen in vrednost od dejanskega. Tarča prav takih elementov meta-slovenstva je v nekaterih debatah tudi naša diplomska naloga o pomenih bureka.

Ob branju diplomske naloge sem se (vsaj jaz) zavedel, da burek v Sloveniji vsekakor nosi dodaten pomen in da ta pomen ni zanemarljiv. Da je ta pomen posledica naše zgodovine in reakcije na dogodke iz preteklosti, naučeni kot opice z bananami. Pomembno se je zavedati, da se brez takih nosilcev kulture, kot je meta-burek, tudi fenomen požigalca ne bi prijel, pa tudi ustvarjanja Branka Đurića – Đura ne bi bila tako zabavna za Slovence. Koristnost diplomske naloge ni vprašljiva; kdo bo sicer raziskoval slovenske kulturne fenomene, če ne slovenski raziskovalci. Izvedba pa izgleda dokaj povprečna.

Vprašanja, ki se mi po tem razmišljanju porajajo, so usmerjena predvsem v meta-slovenstvo: kaj vse se še skriva pod meta-slovenstvom in kako dolgo se bomo kot družba še morali ukvarjati s temi kulturnimi, priučenimi sponami, preden jih omajamo, kaj šele razbijemo.

TEDxLjubljana Jesen 2010

Posted on November 2nd, 2010 in kultura, ljubljana, slovenija, zanimivosti |

Bil sem eden izmed onih, skorajda srečnežev, ki so v tiste pol minute uspeli dobiti karto za udeležbo na TEDxLjubljana 2010. Dogodek tipa TED je sklop predavanj, na katerih vas predavatelji navdušijo s svojo idejo, te pa so običajno precej različne. TEDxLjubljana Jesen 2010 je že peti tak dogodek v Ljubljani in prvi v tolikšnem obsegu, obiskovalcev je bilo kar 300. Z osemnajstimi nastopi v treh sklopih pa je bilo popoldne tudi za obiskovalce zelo intenzivno.

Predavanja so bila tako po vsebini kot tudi po načinu predaje ideje zelo raznolika in so izzvala tudi raznolik odziv, ogromno pozitivnega, vmes pa po Slovensko tudi negativen. Mene osebno je motila le ena predrznost, ki si je kot predavatelj sam ne bi dovolil – na TEDx odru oglaševati svoje komercialne stranke.

No, vsem dvomljivcem in drugim, ki so TEDx na Twitterju označevali kot “modno muho”, bi povedal, da so zamudili priložnost priti do marsikaterega novega spoznanja iz zelo raznolikih področij.

Odgovornost

Aleksander Zadel je zadel v polno. V svojem predavanju o odgovornosti je kot na dlani razprostrl probleme Slovenske družbe, mlade demokracije, ki se v vseh plasteh družabnega življenja bojuje z (ne)odgovornostjo. No, dr. Zadel se je odločil, da tega ne bo toleriral in je ustanovil Inštitut za osebni razvoj, s katerim želi pomagati in spremeniti vsaj del sveta na bolje.

Eden od projektov, pri katerih sodeluje, je tudi Kakoživ.si, katerega cilj je spodbuditi ljudi k aktivnemu upravljanju življenja, kar je tudi definicija “živosti”. Pred časom precej oglaševana akcija merjenja živosti morda še ni dosegla pravega učinka, saj sam, kjub temu, da sem za akcijo slišal, takrat nisem uspel dojeti kaj točno je cilj. Po daljšem času prebiranja strani sem sicer uspel približno ugotoviti cilj, ki je vsekakor plemenit. Morda bi se morala le spletna podoba projekta malo bolj fino uglasiti.

Zdravstvo

Sanja Rozman je preživela raka na dojki. Ko je pripovedovala svojo zgodbo, je streznila celo dvorano do strašljive tišine, vmes pa z nami delila nekaj nezavidljivih dejstev: vsakega šestega Slovenca bo doletel rak. Rak je sicer vedno bolj ozdravljiva bolezen, a tisti, ki ga prebolijo, so zaradi verjetnosti ponovitve v nezavidljivem položaju. Skrhani medosebni odnosi, tako v družini kot na delu. Rizična skupina pri zavarovalnicah, nezmožni pridobiti kredit pri bankah. Poleg tega pa se možnosti za preživetje po različnih državah članicah Evropske unije razlikujejo tudi za 35%! Celo tretjino in še!

Ekonomija

Aljaž Ule je predaval o teoriji iger in tem kako lahko z malenkostnimi spremembami pravil spremenimo končni izid. Več takšnih poskusov bi bilo zelo koristno izvesti tudi pred predlogom uvedbe kakega zakona. Tak ukrep bi lahko prihranil življenja in grmade denarja.

Krompir

“Za domovino s praženim naprej!” je slogan Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki je z osupljivo bizarno in gurmansko idejo predstavilo svojo zgodbo o uspehu. Imajo svojo himno, ki jo je spisal Dušan Velkavrh in uglasbil Mojmir Sepe. Društvo ima svoj grb, v katerem je prav tako oboževalec krompirja – koloradski hrošč. Obdelujejo še celo svojo njivo. Na letošnjem že desetem svetovnem festivalu praženega krompirja so v Ljubljano zvabili zavidljivo množico ljudi, ki je lahko poskusila najrazličnejše vrste praženega krompirja, na TEDx pa so priredili tudi pokušino sveže praženega.

To so samo posamezni utrinki nekaterih izmed predavanj, zanimiv pa je bil prav vsak nastop. Kateri so nagovorili vas?

Komentarji so izklopljeni

Z računom ali brez?

Posted on September 21st, 2009 in dovhcajt, slovenija, zanimivosti |

Slovenija je banana republika. To se je pokazalo že čisto prevečkrat, da bi bilo še kaj dvoma. Od Patrij  in podobnih afer naprej, ki jih niso uspele rešiti nobene komisije in prevzemov pivovarn, ki jih ni uspela opaziti niti preprečiti nobena izmed institucij, dokler niso celotne zadeve spolitizirali.

No, v tej naši mali državi pa je davčna politika taka, da zaradi nesposobne politike trg oblikuje obvoze okoli sistema. En tak obvoz je definitivno delo na črno, od katerega pač ni potrebno plačati davkov, visoki davki pa ljudi prisilijo, da pomislijo na delo na črno kot na ustrezno alternativo (pre)visoko obdavčenemu delu.

Žal pa delo na črno ni vedno izvedljivo in torej ni opcija za vsakogar, zato se zgodi, da država zaradi reaktivnega vodenja “pasivno subvencionira” določen del gospodarstva, to pa je zagotovo najbolj vidno pri manjših obrtnikih, ki vas po opravljeni storitvi vprašajo “Z računom ali brez?”, davek pa “prihranimo” tako kupci kot obrtniki.

Komentarji so izklopljeni

Je to moj EMŠO

Posted on September 16th, 2009 in mediji, slovenija, zanimivosti |

Je to moj EMŠO?
Pet EMŠO številk iz današnjih
Slovenskih Novic
(by Zejn via Flickr)

Slovenske novice imajo akcijo, kjer vsak dan podarijo 500€ srečnežu, ki v njih najde svoj EMŠO. Ne vedo pa vsi, da ima EMŠO zelo natančno predpisan format, ki vsebuje tudi preverjevalno števko. Zato me je zanimalo, če so EMŠO številke, ki jih objavljajo Slovenske novice, sploh veljavne ali pa je zadnja, preverjevalna števka kar naključna. V primeru, da bi bila naključna, bi se namreč verjetnost, da bi kdo dobil tistih 500€ zmanjšala še za 10x. K sreči se izkaže, da so številke popolnoma veljavne EMŠO.

Lepo od Slovenskih novic.

Ob tem se mi porodi ideja za eno Face book aplikacijo: Aplikacija bi obveščala potencialne nagrajence, ki bi imeli rojstni datum kateri izmed izžrebanih, 10% pa bi se odpovedali za nagrado za najditelja. Free monies. Predvidevam, da bi potem akcijo kmalu ukinili.

Reblog this post [with Zemanta]