~hruske Hruške, jabuke, jablane, čežane. » ljubljana
Home Contact Sitemap

Hruške, jabuke, jablane, čežane.

Ste se gdaj vprašali, zakaj Najboljšega soseda nikoli ni doma, ko pridete na obisk?

Prosti podatki za zabavo: 22. Liffe

Posted on November 2nd, 2011 in dovhcajt, kultura, ljubljana, opendata, python, slovenija |

Prosti podatki so pogosto opevani kot zelo uporabna reč, vendar je očitno, da marsikdo te uporabnosti ne prepozna. Pa poglejmo zakaj so podatki, ki so dostopni v tabelarični obliki, lahko uporabni.

Recimo, da si na primer želimo ogledat kak film na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. Izbire je preveč, zato je nujno narediti selekcijo. Kako to narediti? Ročni način bi bil, da z miško klikaš po seznamu, prebereš opise, morda pogledaš še video in si sproti ustvariš zaznamke. Če se ti da še malenkost bolj potrudit (ali če je opis premalo sporočilen), pogledaš še na IMDB za oceno. Na podlagi teh zaznamkov se potem odločiš za ožji izbor.

Malo manj ročni način je z uporabo računalniškega programa. Program festivala žal ni na voljo v tabelarični obliki, kar pomeni, da bo s pridobivanjem podatkov nekoliko več dela. Podatke je potrebno izvleči iz kode spletne strani.

Za programiranje bom uporabil prost programski jezik Python. Najprej preberimo kodo spletne strani. Da bo program “razumel” kodo, bomo uporabili dodatno knjižnico lxml. Sam sem uporabil Python 2.7 in lxml 2.3.

#!/usr/bin/python

# nalozimo knjiznico
import lxml.html

# naslov, kjer se nahaja program festivala
root = 'http://www.liffe.si/program/abc-seznam/'

# preberimo spletno stran
h = lxml.html.parse(root).getroot()
h.make_links_absolute(root)

Zdaj smo prebrali spletno stran. Ta se nahaja v spremenljivki h. Iz naložene spletne strani je zdaj potrebno dobiti zapise o posameznem filmu. Koda spletne strani ima obliko drevesa. S plezanjem po drevesni strukturi izberemo delčke strani, ki nas zanimajo. Če izberemo vse vrstice, bomo lahko prebrali vse filme.

# ... koda se nadaljuje od zgoraj

# zanimajo nas zapisi v tabeli filmov
# s spodnjim ukazom poiščemo vrstice (tr) znotraj tabele (table),
# ki se nahaja znotraj obrazca (form), katerega atribut "id" je "pluginAppForm"
trs = h.xpath('//form[@id="pluginAppForm"]//table/tr')

# seznam za shranjevanje zapisov
filmi = []

# sprehodimo se po vseh vrsticah
for tr in trs:
	# znotraj vrstice tr izberemo polja
	tds = tr.xpath('.//td')
	
	# iz vsakega polja poberemo besedilo
	teksti = []
	for c in tds:
		teksti = teksti + c.xpath('.//text()')
	
	# ker so v nekaterih vrsticah črte med črkami abecede,
	# je potrebno te vrstice ignorirati, kar naredimo tu
	if len(teksti) != 6:
		continue
	
	# izpisimo informacije, ki jih imamo sedaj
	print teksti
	
	# dodajmo informacije o filmu v seznam filmov
	filmi.append(teksti)

Datoteka: liffe1.py

Zdaj smo uspeli prebrati kar nekaj informacij o filmih, ki se bodo na festivalu predvajali. Slovenski naslov, naslov v izvirniku, država in leto, režiserja, jezik in kategorijo, v katero je na festivalu umeščen.

Ker bi želeli to prebrati kot preglednico, se nam splača to shraniti v zapis, ki ga bo prebavil Calc ali Excel. Najenostavnejši je CSV oz. z vejico ločena polja.

# informacije o filmih so shranjene v spremenljivki "filmi"

# nalozimo modul csv
import csv

# odprimo novo datoteko liffe22.csv, v katero bomo podatke shranili
wr = csv.writer(open('liffe22.csv','w'))

# vpisimo naslove stolpcev
wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava, Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija'])

# vsak film vpisemo v datoteko
for f in filmi:
	polja = []
	for p in f:
		polja.append(p.encode('utf-8'))
	wr.writerow(polja)

Datoteka: liffe2.py

Če sedaj datoteko liffe22.csv odpremo z Excelom oz. Calcom, bomo videli nekaj podobnega spodnji sliki:

Z uporabo preglednice lahko potem izvajamo bolj zanimive stvari, npr. filtriramo. Najprej uporabimo AutoFilter:

Če sedaj označimo, da želimo pregledati le perspektive, potem vidimo nekaj podobnega:

Če želimo pregledovati po letniku filma, pa naletimo na težavo, saj je leto združeno z državo. Zato moramo naš program malo popraviti:

...

	if len(teksti) != 6:
		continue
	
	# locimo drzavo in leto v dve polji
	drzava_leto = teksti[2].rsplit(', ', 1)
	
	# vkomponiramo novi polji
	teksti = teksti[:2] + drzava_leto + teksti[3:]
	
	# izpisimo informacije, ki jih imamo sedaj
	print teksti

...

# vpisimo naslove stolpcev
wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava', 'Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija'])
...

Datoteka: liffe3.py

Skoraj perfektno, sedaj lahko filtriramo tudi po letu izida.

Sedaj imamo podatke v tabelarični obliki v zapisu, ki ga lahko uporabimo, da podatke obogatimo še s čim drugim… na primer s podatki, ki so v IMDB. IMDB ima v bazi povprečje ocen filma, ki so jih filmu prisodili uporabniki, kar je včasih kar dober indikator. Dodajmo še to:

# nalozimo knjiznice
import lxml.html
import json
import urllib

...

	# locimo drzavo in leto v dve polji
	drzava_leto = teksti[2].rsplit(', ', 1)
	
	# dodajmo še ocene in žanr iz IMDB
	# sestavimo url
	orig_naslov = urllib.quote(unicode(teksti[1]).encode('utf-8'))
	url = 'http://www.imdbapi.com/?t=%s&y=%s' % (orig_naslov, drzava_leto[1])
	
	# prenesimo url
	imdb_text = urllib.urlopen(url).read()
	
	# nalozimo zapis v program
	imdb = json.loads(imdb_text)
	
	# preberemo oceno
	imdb_ocena = imdb.get('Rating', '')
	imdb_zanr = imdb.get('Genre', '')
	
	# vkomponiramo nova polja
	teksti = teksti[:2] + drzava_leto + teksti[3:] + [imdb_ocena, imdb_zanr]

...

wr.writerow(['Naslov', 'Originalni naslov', 'Drzava', 'Leto', 'Rezija', 'Jezik', 'Kategorija', 'IMDB ocena', 'IMDB zanr'])

...

Datoteki: liffe4.py in life22.csv

Tako dobljeno CSV datoteko zdaj ponovno odpremo s Calcom oz. Excelom, ponovno uporabimo AutoFilter in podatke posortiramo padajoče po IMDB oceni (Data -> Sort). Tako dobimo dobro informacijo če je določen film vreden ogleda ali vsi pred njim bežijo.

Seveda teh ocen ni nujno upoštevat. Liffe je super priložnost, da si človek ogleda kak tretji film, ki ga brez festivala sploh ne bi opazil.

Komentarji so izklopljeni

Kolesarska zmaga: Bicike(LJ) in Android aplikacija

Posted on Maj 30th, 2011 in ljubljana, slovenija, zanimivosti |

Bicikelj je za kolesarje najboljša možna zmaga. S postavitvijo sistema za izposojo koles je mestna uprava končno kolo in kolesarje priznala kot pomemben del mestnega živeža.

Nasprotniki “razsipanja denarja” pravijo, da bi za 1,8 milijona evrov, kolikor je vreden posel postavitve sistema izposoje koles, lahko nakupili veliko več koles, pa vendar pozabljajo na eno zelo pomembno dejstvo: za kolo je potrebno skrbeti, mu zagotoviti streho, skrbeti, da je vedno primerno zaklenjen, da so zračnice primerno napolnjene, da zavore delujejo, občasno pa ga je potrebno tudi naoljiti. Shranjevanje kolesa zahteva kolesarnico, rizičen priklep na ograjo ali pa nošenje kolesa v stanovanje, kar pa tudi ni vedno možno.

Alternativa, vsaj za prvo izkušnjo mestne vožnje s kolesom, je izposoja, kjer odpadejo skoraj vse skrbi. Potrebno je le imeti dovolj sreče, da je ciljna postaja prosta, ko do nje prispete. Da ne boste neprijetno presenečeni, si lahko pomagate z Android aplikacijo, s katero pogledate zasedenost postaj. Aplikacijo je naredil Jernej Virag, malenkostno pa sem mu pomagal tudi sam.

Razmeroma enostavna vaja za ekonomiste bi bilo ekonomsko oceniti vrednost nizkega vstopnega praga za preizkus in uporabo kolesa, ki ga je uvedel BicikeLJ in to vrednost primerjati s ceno navadnih koles, ki bi jih kupili z vrednostjo celotnega zneska projekta, in predvideti kdaj se tehtnica prevesi. To bi bila zanimiva diploma ali seminarska naloga.

Še največji pomislek pri tej zmagi pa je zasebnost, saj naj bi bilo potrebno Europlakatu, ki je oglaševalska agencija, zaupati kup osebnih podatkov.

Malo delo: da ali ne?

Posted on April 5th, 2011 in ljubljana, slovenija |

POZOR: Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.

Bliža se referedum o malem delu in čas odločitve. Kako volit, komu verjet, kaj so argumenti za in kaj proti?

Malo delo naj bi nadomestilo sedanje neurejeno študentsko delo. Zakaj trdim, da je neurejeno?

 

Zakonsko določena minimalna plača je od lani, ko so sindikati izsilili sprejem Zakona o minimalni plači, 734,15 eurov. Prejšnja minimalna plača, ki jo je urejal Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi minimalne plače, je znašala 566,53 eurov. Te zneske dosega študent s polnim delovnim časom (160 ur na mesec) in z urno postavko 4,5 eurov za novo in 3,5 eur za staro ureditev.

Enostaven poskus, s katerim lahko dobimo vpogled v študentsko delo in ki ga lahko naredite tudi sami: če v iskalnik prostih del izberete vsa področja in kliknete išči, se izpiše število prostih del. Če kot omejitev urne postavke vnesemo 2 eura (da izločimo dela, katerih plačilo je po dogovoru), je prostih del 480. Če vnesem 4,5 eurov, je prostih del 171. Če želim na mesec ob polnem delovnem času zaslužit 970 eurov, kolikor je bila povprečna neto plača januarja 2011, je urna postavka 6 eurov. Takih prostih del je 52. Če pa želim zaslužiti 1500 eur, kolikor je povprečna bruto plača, pa znese urna postavka 9,375 eurov. Takih del je 11.

Torej: študentsko delo je večinoma plačano slabše od minimalne plače.

Neplačevanje dela ni redkost. Trenutno je na spletni strani neplacniki.info vpisanih 431 podjetij, ki z izplačilom zamujajo več kot 60 dni. Ta spletna stran je sicer nastala šele pred dvema letoma, neplačevanje pa traja odkar so izkoriščevalci pokazali, da to lahko počnejo. Sankcij ni, zato je ta seznam le preventivno opozorilo za študenta, ki išče delo. Malo delo uvaja fond za pokrivanje stroškov nadzora, začasnega zalaganja izplačil neplačnikov in izterjavo od neplačnikov.

 

“Pa dobro, študentsko delo je morda res neurejeno, ampak z malim delom bo še slabše!”

To pa, dragi bralec, je zelo odvisno od tega kateremu delu prebivalstva pripadaš.

Za večino pravih študentov (ki aktivno študirajo) se ne bo nič spremenilo. Trenutna omejitev zaslužka, preden se ti šteje v dohodnino, je 6000 eurov. Nova je prav taka. Omejitev ur na 720 ur oz. 90 delovnih dni (to je 4,5 mesecev 40-urnega delovnika) je čisto dovolj, če želiš kot študent uspešno opraviti še kak izpit. V realnosti takega študenta zamenjava študentskega dela z malim delom ne bo prizadela.

Celoletni delavci prek študentske napotnice bojo “izviseli”. Podjetja jih bodo morala zaposliti ali odsloviti. Morda je zdaj pravi čas, da postanete nepogrešljivi. ;)

Upokojenci, ki so se prezgodaj upokojili, bodo lahko spet delali. Takih v Sloveniji ni malo in za pokojninsko reformo bo kar pomembno, da ti ljudje še vedno lahko aktivno pripomorejo k ureditvi svojih financ. Hkrati bodo lahko upokojene mame, ki sedaj čistijo manjše poslovne prostore in kje pomagajo pri kuhi prek študentske napotnice svoje hčerke ali vnukinje, to po novem počele na svojo napotnico, legalno, po pravilih. Super, torej, končno bo lahko babi legalno delala.

Nezaposleni bojo lahko dobili svoje prvo delo preko malega dela. Te dni vsak dan na Radiu City oglašujejo oglase za – študentska dela. Kaj mi kot nezaposlenemu to koristi, če pa mi študenti predstavljajo konkurenco, ki ji nisem para. In če so študenti pripravljeni delat za manj kot minimalno plačo, zakaj in kako bi se nezaposleni sploh lahko še potrudili poiskat plačano delo. Super, končno bojo lahko tudi nezaposleni delali.

 

Komu pa potem študentsko delo sploh koristi?

Delodajalci, ki potrebujejo način, da so konkurenčni tujim podjetjem, posegajo po študentskem delu. Ker je v Sloveniji ureditev rednega dela zelo toga in ne omogoča prilagajanja razmeram na trgu, podjetja iščejo načine, da ljudi ne zaposlujejo redno. Bodisi študentsko delo, bodisi sodelovanje s samostojnim podjetnikom. Z malim delom bojo delodajalci morali vaše delo plačati občutno več.

Študentske organizacije. Študentske organizacije so zadnja leta dobivale okrog 15 milijonov evrov v skupno blagajno, ŠOU v Ljubljani jih je od tega dobil približno 7 milijonov, ŠOUM 3.3 milijona, ŠOUP 800 tisoč evrov, preostanek, okrog 4 milijone evrov, gre Zvezi Škis, skupnosti študentskih klubov. Z malim delom bi se ta znesek v prehodnem obdobju treh let prepolovil, kar pa seveda gre močno v nos vsem študentskim organizacijam.

Razne “civilne iniciative”, ki pa imajo v ozadju običajno interesne skupine. Npr. predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je Marko Funkl, nekdanji predsednk Zveze Škis.

Sindikatu ZSSS sicer ohranitev študentskega dela ne koristi neposredno, je pa res, da je nastopil proti malemu delu. Malo delo bo morda izpodrinilo nekatere delavce in res zagotavlja manj pravic kot redno delo, a s trenutnimi omejitvami ur malega dela bojo podjetja težko nezaposljevala delavce. Problem malega dela za sindikate je predvsem to, da predstavlja pot k manjšanju pravic delavca.

Opozicijska SDS se je opredelila proti malemu delu. S tem zaseda mesto opozicije, saj v Sloveniji danes kljub vsemu še vedno ni možno voditi razumnega političnega dialoga. SDS poziva k dostojnim pokojninam in želi pridobiti volilno simpatijo upokojencev, hkrati pa dobro ve, da bi morala v podobni situaciji ravnati precej podobno. Denarja za vzdržno pokojninsko blagajno bo kmalu premalo, zato bodo tudi upokojenci žal morali delati.

 

Ampak malo delo je že v Nemčiji poslabšalo situacijo, pri nas jo bo tudi!

Lahko da jo bo, lahko da ne. Velja pa vzeti v zakup, da so v Nemčiji imeli izhodiščno situacijo brez študentskega dela, pri nas pa je malo delo pravzaprav posplošitev študentskega dela na širši krog ljudi, z določenimi omejitvami in uvedbo vsaj nekoliko nadzora. Torej, pri nas že imamo malo delo, le da je diskriminatorno in brez nadzora in se imenuje študentsko delo. Idealno bi bilo, če bi lahko le ukinili študentsko delo, ampak s tako močnimi študentskimi organizacijami je to precej težko verjetno.

 

Ne podpiram vlade/parlamenta/Pahorja/SD/…, zato bom volil proti

Pahor, ki ga največ videvate po televiziji, ima zelo malo veze s predlogom tega zakona. Če vam Pahor ni všeč, še ne pomeni, da je tudi zakon avtomatsko slab. Preberite ga sami.

 

Ne bom dajal državi mojega denarja, da bo z njim … reševala NLB, podpirala tajkune, ipd.

Ta zakon ni nikakor povezan s takoimenovanimi tajkuni. “Država” bo NLB reševala s tem zakonom ali brez, posli se bodo prav tako sklepali pod mizami, če bo ta Zakon o malem delu sprejet ali ne. Se pa bo ukinilo študentsko delo in študentske organizacije ne bodo več pod krinko investicij premikale denarja v zasebne roke.

 

Nočem, da me obdavčijo

Zakaj ne? Z davki zagotavljaš brezplačno šolanje osnovnošolcem, dijakom in študentom, zdravstveno oskrbo, pokojnine, vzdrževanje cest, republiško štipendijo in še kup drugih stvari.

Nekateri pravijo, da bi morali davke znižati. Da, Slovenija je med državami z najvišjimi davki. Kljub temu je krčenje proračuna vedno problematično, saj lahko krčenje na napačnem mestu zelo poslabša stanje. V Sloveniji bi že veliko prihranili, če bi vzpostavili sisteme za pregled nad stanjem.

Trenutno je sicer študentsko delo obdavčeno s 16.8%. Z malim delom bo ta odstotek narasel na 30%, kar bo le malo manj kot z navadnim delom.

 

720 ur na leto je premalo! 6000 eur na leto je premalo!

720 ur je ob 40-urnem tedenskem delavniku 4,5 meseca dela. Če delaš s postavko 8 eurov na uro, to znese 6000 eurov letno. Tisti, ki delajo več kot to, očitno izigravajo sistem in bodisi ne študirajo redno, ali pa uporabljajo status študenta za delo, saj ga delodajalec v nasprotnem primeru noče zaposliti.

Delovno leto s 40-urnimi delovniki ima 2080 ur. Če delate s postavko 3 eure na uro, v celem letu komajda presežete ta znesek in malodane uradno delate za to, da ste lahko revni.

 

Ta referendum je predvsem priložnost, da se ukine študentsko delo in upam da se bo tudi glasovalo tako. Sicer nič ne obljublja, da se študentsko delo ne bo vseeno ukinilo, tudi če malo delo ne bo sprejeto, toda sam res ne vidim razloga zakaj bi čakal na naslednjo priložnost. Prav tako kot ta, tudi noben prihodnji zakon ne bo popoln in vsakomur po volji in z ne-ukinitvijo študentskega dela samo odlašamo nujne reforme.

Sam bi ob tem veliko raje videl, da bi ljudje za trenutek zastali in premislili kakšne odločitve sprejemajo. Da bi si vzeli toliko časa, da sami preračunajo njihovo trenutno stanje, kot je npr. to žalostno dejstvo, da so študentje pripravljeni delati pod minimalno plačo. Predvsem zato, da naslednjič ne bi nasedali nepodprtim trditvam brez da bi v njih podvomili.

Napisano je mnenje avtorja in ne predstavlja nikakršnega uradnega stališča Kiberpipe ali Zavoda K6/4, katerega del je Kiberpipa.

Mednarodna delavnica odprtih podatkov je uspela

Posted on December 6th, 2010 in ljubljana, opendata, python, slovenija |

V soboto je v 63 državah potekal open data hack day in ena izmed sodelujočih je bila prvič tudi Slovenija. Zbralo se nas je kakih osem, devet, kar se je izkazalo za ravno lepo število, da lahko že kaj naredimo. In kaj smo uspeli narediti?

V prvi vrsti je zelo pomemben popis virov podatkov, ki omogoča, da se sploh zavedamo do kakih podatkov je dostop trenutno možen in da obstaja katalog, ki popisuje vse te vire informacij. To je kar dobro uspelo, seveda pa je še kar ogromno zadev, ki še niso na seznamu.

Lotili smo se sicer večih vizualizacij, a dokočali smo le eno, je pa ta toliko bolj zanimiva – verjetnost, da bo vaš narobe parkiran avto v Ljubljani odpeljal pajek mestnega redarstva. Na voljo je tudi tabela vnosov na Google Docs.

Na koncu bi se prav lepo zahvalil Mateju Praprotniku, ki je pomagal pri organizaciji, in RTV Slovenija, ki je dogodku nudila prostor in prigrizek ter tako omogočila, da je bila prva delavnica prostih podatkov tako uspešna.

TEDxLjubljana Jesen 2010

Posted on November 2nd, 2010 in kultura, ljubljana, slovenija, zanimivosti |

Bil sem eden izmed onih, skorajda srečnežev, ki so v tiste pol minute uspeli dobiti karto za udeležbo na TEDxLjubljana 2010. Dogodek tipa TED je sklop predavanj, na katerih vas predavatelji navdušijo s svojo idejo, te pa so običajno precej različne. TEDxLjubljana Jesen 2010 je že peti tak dogodek v Ljubljani in prvi v tolikšnem obsegu, obiskovalcev je bilo kar 300. Z osemnajstimi nastopi v treh sklopih pa je bilo popoldne tudi za obiskovalce zelo intenzivno.

Predavanja so bila tako po vsebini kot tudi po načinu predaje ideje zelo raznolika in so izzvala tudi raznolik odziv, ogromno pozitivnega, vmes pa po Slovensko tudi negativen. Mene osebno je motila le ena predrznost, ki si je kot predavatelj sam ne bi dovolil – na TEDx odru oglaševati svoje komercialne stranke.

No, vsem dvomljivcem in drugim, ki so TEDx na Twitterju označevali kot “modno muho”, bi povedal, da so zamudili priložnost priti do marsikaterega novega spoznanja iz zelo raznolikih področij.

Odgovornost

Aleksander Zadel je zadel v polno. V svojem predavanju o odgovornosti je kot na dlani razprostrl probleme Slovenske družbe, mlade demokracije, ki se v vseh plasteh družabnega življenja bojuje z (ne)odgovornostjo. No, dr. Zadel se je odločil, da tega ne bo toleriral in je ustanovil Inštitut za osebni razvoj, s katerim želi pomagati in spremeniti vsaj del sveta na bolje.

Eden od projektov, pri katerih sodeluje, je tudi Kakoživ.si, katerega cilj je spodbuditi ljudi k aktivnemu upravljanju življenja, kar je tudi definicija “živosti”. Pred časom precej oglaševana akcija merjenja živosti morda še ni dosegla pravega učinka, saj sam, kjub temu, da sem za akcijo slišal, takrat nisem uspel dojeti kaj točno je cilj. Po daljšem času prebiranja strani sem sicer uspel približno ugotoviti cilj, ki je vsekakor plemenit. Morda bi se morala le spletna podoba projekta malo bolj fino uglasiti.

Zdravstvo

Sanja Rozman je preživela raka na dojki. Ko je pripovedovala svojo zgodbo, je streznila celo dvorano do strašljive tišine, vmes pa z nami delila nekaj nezavidljivih dejstev: vsakega šestega Slovenca bo doletel rak. Rak je sicer vedno bolj ozdravljiva bolezen, a tisti, ki ga prebolijo, so zaradi verjetnosti ponovitve v nezavidljivem položaju. Skrhani medosebni odnosi, tako v družini kot na delu. Rizična skupina pri zavarovalnicah, nezmožni pridobiti kredit pri bankah. Poleg tega pa se možnosti za preživetje po različnih državah članicah Evropske unije razlikujejo tudi za 35%! Celo tretjino in še!

Ekonomija

Aljaž Ule je predaval o teoriji iger in tem kako lahko z malenkostnimi spremembami pravil spremenimo končni izid. Več takšnih poskusov bi bilo zelo koristno izvesti tudi pred predlogom uvedbe kakega zakona. Tak ukrep bi lahko prihranil življenja in grmade denarja.

Krompir

“Za domovino s praženim naprej!” je slogan Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki je z osupljivo bizarno in gurmansko idejo predstavilo svojo zgodbo o uspehu. Imajo svojo himno, ki jo je spisal Dušan Velkavrh in uglasbil Mojmir Sepe. Društvo ima svoj grb, v katerem je prav tako oboževalec krompirja – koloradski hrošč. Obdelujejo še celo svojo njivo. Na letošnjem že desetem svetovnem festivalu praženega krompirja so v Ljubljano zvabili zavidljivo množico ljudi, ki je lahko poskusila najrazličnejše vrste praženega krompirja, na TEDx pa so priredili tudi pokušino sveže praženega.

To so samo posamezni utrinki nekaterih izmed predavanj, zanimiv pa je bil prav vsak nastop. Kateri so nagovorili vas?

Komentarji so izklopljeni