~haip06 Haip 06 » Program SLO

Program SLO

Posted by skatey on Oktober 10th, 2006

Razstava: AsTron
Skupina: Time’s Up (Avstrija)
Prizorišče: bivša knjigarna Transtroemer, Kersnikova 6

timesupAplikacija s svojim izgledom deloma spominja na klasično arkadno igro Asteroids, čeprav jo po sposobnostih daleč prekaša. V AsTronu se uporabnik giblje po neskončnih vesoljskih prostranstvih, kjer se neprestano dogajajo raznovrstne interakcije z abstraktnimi vesoljskimi pojavi kot so srečanja z rdečimi palčki, hitrovrtečimi nevtronskimi zvezdami, vesoljskimi smetmi in mimobežečimi pasovi asteroidov. Cilj igre je vzpodbujanje igralčevega raziskovalnega duha na eni strani in razvoj timske kooperacije pri reševanju težav na drugi. AsTron je v realno okolje prevedena omrežna avantura, v kateri je uspeh možno doseči le s skupinskim trudom.

.

timesupTime`s Up, laboratorij za ustvarjanje eksperimentalnih situacij, je bil ustanovljen leta 1996 z glavnim centrom v Linzu v Avstriji. Time`s Up verjame, da popularna znanost ne bo nikoli zadovoljivo razložila človeškega odziva na odvisnost od biomehanike, kontrole, zaznave ter njihovih skupnih verižnih reakcij. Time`s Up skupaj z mednarodnimi strokovnjaki (umetniki, raziskovalci, biomehaniki in drugimi) ustvarja situacije, ki raziskujejo vpliv teh treh faktorjev na posameznika. Sami izbirajo obliko situacijske raziskave, saj ponovno prisvojen izraz psevdo-znanost deluje kot toksin za tiste, ki pričakujejo neumno institucionalizacijo ali neutemeljeno fantaziranje.

Time`s Up je razširil svoje dejavnosti na številne discipline psevdo-znanosti in skozi delo razvil veliko tehnik, ki na grobo spadajo v področje psevdo-znansvenega situacionizma. Ta princip raziskovanja je manj znan od prejšnjih raziskav, ampak je velikokrat javno izpostavljen v pogostih javnih eksperimentih in psevdo-znanstvenih demonstracijah, kjer Time`s Up hvaležno sprejema svojo publiko, na katero raje gleda kot sodelavce.

Splet: http://www.timesup.org

//
Delavnica: Free Net LJ
Skupina: FunkFeuer (Avstrija)
Izvedba: FunkFeuer, Kiberpipa, skupnost Rog (Slovenija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Free NetNa festivalu HAIP bo ekipa FunkFeuer s svojim znanjem podprla iniciativo za izgradnjo poskusnega odprtega brezžičnega omrežja okrog festivalskih prizorišč in na strateških dobro prehodnih lokacijah v Ljubljani. Omrežje je konceptualizirano kot povezava enakovrednih točk, katere prispevajo posamezniki ali organizacije na lokacijah, zato na tem mestu pozivamo vse željne sodelovanja in pomoči pri vzpostavitvi omrežja, da prispevajo svoje znanje, ideje, strehe, balkone, pasovno širino ali opremo za čimvečjo pokritost. Vabljeni torej vsi potencialni uporabniki prostega brezžičnega interneta!

Pridružite se na haip@kiberpipa.org.

.
FunkFeuer Austria Free Net je prosto dostopno poskusno brezžično omrežje v dunajskem okrožju Weinviertel in z nekaj vozlišči v Gradcu, katerega gradijo in vzdržujejo računalniški navdušenci na nekomercialni osnovi. Odprto je za vsakogar, ki želi sodelovati in prispevati svoje znanje in sposobnosti. Eden od ciljev omrežja je izgradnja odprte neregulirane infrastrukture, ki naj bi pomagala pri premoščanju digitalne ločnice in omogočala povezavo ter pripadajoče znanje vsem nivojem skupnosti.

Splet: http://www.funkfeuer.at

//
Projekt: Roboexotica
Skupina: monochrom (Avstrija) in Shifz (Avstrija)
Prizorišče: cafe Meropol, Kersnikova 6
Vlogi koktejl robotike kot kazalniku stopnje integracije tehnoloških inovacij v človeškem življenjskem prostoru, je bilo posvečenih premalo razprav. Prav tako se še ni ovrednotilo vedno pogostejšega pojava radikalnega hedonizma v komunikaciji med človekom in strojem. Roboexotika je poskus, ki naj bi zapolnil to praznino kot mikromehanična sprememba paradigme v svetu brezmejnega kapitala. Turing bi bil zagotovo navdušen. Javna fikcija – Roboti za (skoraj) vsakogar! Javna fikcija naslavlja dva različna načina skupinskega ustvarjanja tehnoloških produktov in družbenih konvencij. Na eni strani se naslanja na dejstvo, da sta družba in tehnologija osnovani tudi na fikcijah, ki jih sami ustvarjata. Roboti predstavljajo fantazijo o post humanizmu (družbi brez človeka) ter naše želje o boljši družbi z drugačno razdelitvijo dela. Po drugi strani pa se robotika razvija neodvisno od modernih zahtev po uporabnosti in zato se je, v skladu s paradigmo, da se kompleksnih procesov ne da simulirati z linearno logiko, v preteklih nekaj letih razvil nov pristop.

.
monochrommonochrom je svetovljanski kolektiv, ustanovljen 1993, ki se ukvarja z umetnostjo, tehnologijo in filozofijo. Skupina ustvarja skozi različne oblike umetnosti in medijev ter vrsto knjig in revij. monochrom je mešanica pro-estetskih mejnih del, pop odnosa, subkulturne znanosti in političnega aktivizma. Njihova misija – strastna kvazi ontološka poklicanost – je najprej zbiranje, zaznavanje brazgotinastega tkiva, ki je zastopano skozi vsakodnevne družbene artefakte. Misija se odraža na vseh področjih, a predvsem znotraj kulturno – arheoloških izkopavanj zakoreninjenih ideologij in zabavljaštva. monochrom je odprta ekspirementalna platforma za predavanja, branja, video igre, produkcijo kratkih filmov, alternativnih projektov v popotovanju po vesolju, tečajev kako si narediti prisluškovalno napravo, mednarodno trgovanje duš, preganjanje papirja, bajke o predstavitvah, propagandne tabore, epsko lutkovno gledališče, aestetično svetovalnico za nosečnice, produkcijo in destrukcijo glasbe, zakuske, sodobni ples, vzhodnonemški rock…

Splet: www.shifz.org, http://www.monochrom.at/english, http://roboexotica.org

//
Razstava: CelloBot
Avtor: Stefan Doepner (Nemčija/Slovenija)
Prizorišče: bivša knjigarna Transtroemer, Kersnikova 6
CelloBotCelloBot je pnevmatski igralec violončela, ki lahko igra komponirano glasbo, mogoče pa ga je upravljati tudi v živo. Za kontrolo uporablja MIDI note in krmilno elektroniko f18controller. Razvit je bil za performans na prireditvi Slovenska Gazela 2005, zdaj pa je nadgrajen tako, da ima 2 prsta vel in boljši oprijem vratu. Zadnji performans CelloBot-a je bil v GAK Bremen Maja 2006.
.
.

Razstava: Robot Totem
Avtor: Stefan Doepner (Nemčija/Slovenija)
Robot TotemRobot Totem je enostavna konstrukcija iz bambusovega lesa s tremi sklepi, ki jih poganjajo pnevmatske mišice, krmiljene z elektroniko f18-ctrl. Robot ima vgrajeno tudi kamero, ki kaže trenutni pogled robota. Skulptura s svojim ne povsem kontroliranim dviganjem in padanjem različnih stopenj in hitrosti predstavlja željo po rasti in samo-predstavitvi.
.
.

.
Stefan Doepner je doštudiral slikarstvo in eksperimentalni film ter že od sredine osemdesetih deluje na področju intermedijske umetnosti. Doepner je eden od ustanoviteljev znamenitega Instituta f18. Leta 1992 je sodeloval pri projektu Van Gogh TV na festivalu Documenta, sredi devetdesetih pa se je osredotočil na robotiko in umetnost. V tem kontekstu so meddrugim nastale robotske konstrukcije Exoskeleton in Movatar (v sodelovanju z avstralskim umetnikom Stelarcom), različni koncepti za delavnice in predavanja na področju robotike, umetnosti in glasbe.

Splet: http://www.f18institut.org

//
Delavnica in ulični performans: LED Throwies
Koncept: Graffiti Research Lab (USA)
Izvedba: Kiberpipa
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6 in center mesta Ljubljana

LED ThrowieLED Throwies je akcijski hardverski projekt okoljske medijske umetnosti, ki ga je razvil Graffiti Research Lab, ki je del projekta Eyebeam R&D OpenLab. LED Throwies je projekt, ki promovira preprosto in vsakdanjo rabo tehnologije s katero lahko svetlobno obarvamo železne površine urbanih pročelij. En element, imenovan Throwie je sestavljen iz litijeve baterije, 10mm LED diode in magneta, ki jih zlepimo skupaj. Skupina udeležencev delavnice jih tako v predstavitvenem pohodu skozi urbano okolje dobesedno pomeče na pročelja mestnih hiš, ulic, avtobusov in uličnih luči.

Splet: http://graffitiresearchlab.com

//
Projekt: Short-Circuited Tele-Vision ali Hack Act Interact Progress
Avtor: Shaina Anand (Indija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Večkratni pogledi nadzora iz skritih arhitektur naših mest. Naredimo nadzor javen, če že vedno bolj zanikamo različne oblike zasebnosti med tem ko se pogajamo za svoja telesa v javnem prostoru. Iz teh skupnih dejanj ustvarimo medije našega mesta. Uporabimo ta platna, te okvire alternativne arhitekture, ki grozi s svojim dozdevnim zastraševanjem, voajerizmom in nazorom, za ustvarjanje novih medijev na mestu samem: ambientalni in naključni pogovori, vedenje, javni izrazi nepokorščine, absurdni odzivi, glasba, poezija, propaganda, razprave, konference. Hekati poglede obstoječih nadzornih kamer, ki so uporabljane v javno/zasebnih prostorih. Video signali iz teh kamer so usmerjeni v delilnik slike, ki ustvari novo podobo sestavljeno iz štirih pogledov kamer. Mikrofoni zelo izpostavljeno visijo s stropa znotraj vsakega pogleda in tako dajejo vtis odrske postavitve na določenih lokacijah. Na vsaki lokaciji je tudi televizijska slika s končno sestavljeno podobo, ki zagotavlja audio in video povratno zvezo vsakega trenutka.

.
Shaina Anand je filmska režiserka in umetnica ter neodvisna ustvarjalka na področju filma/videa in drugih medijev. Shaina Anand poskuša razvijati alternativne izraze, slike in medije v Indiji. Snema in montira svoje filme, verjame v Copyleft in proste medije. Na kolidžu je sodelovala s filmskim režiserjem Saeedom Mirzo pri pisanju scenarijev in bila njegova glavna asistentka režije pri snemanju dokumetnarnih serij s petmesečnega popotovanja po Indiji. O svojih potovanjih in temah medijske etike je tudi pisala. Organizirala je proti-nuklearno kampanjo na univerzi s projekcijami filmov, koordiniranju govorov in oblikovanju študentskih mrež, kar je rezultiralo v 12-urnem mirovnem koncertu. Leta 1999 je začela študirati na Univerzi Temple v ZDA, za naziv MFA za film in medijske umetnosti, vendar se je po enem letu vrnila v nemirno Indijo.

Splet: http://www.chitrakarkhana.net

//
Projekt in prezentacija: Locative media
Avtor: Ashok Sukumaran (Indija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Ashok Sukumaran bo predstavil poseben koncept streljanja predmetov z namenom, da bi jih zagnali k delovanju. Med ostalimi deli, ki raziskujejo temeljne elemente interakcije med človekom in strojem, se je Ashok posvetil področju pošiljanja podatkov na dolge razdalje s pomočjo modulacije svetlobe. To je področje preoblikovanja odprtokodnega sistema laserskih oznak, ki jih uporabljajo za vojaško urjenje in rekreacijske dejavnosti t. i. laserskih iger. na festivalu bo avtor razvil več različnih načinov opisanega optičnega signaliziranja. Prav tako bo pripravil predstavitev o tem, o interaktivnosti njegovih del kot inverziji različnih tendenc znotraj interaktivne umetnosti. Obravnaval bo tudi vprašanje ali so usmerjena orožja ali oblak RFID končni mediji za lociranje.

.
Ashok Sukumaran je študiral arhitekturo in medijske umetnosti. Njegovo najnovejše delo se ukvarja s presekom človeškega življenjskega prostora in t. i. vgrajenih tehnologij. Njegove javne instalacije uporabljajo preprosto tehnologijo senzorjev, stikal in vzvodov, ki omogočajo »transparentna«, nezanesljiva in nelegalna vozliščna vedenja. To predstavlja anticipacijo/kritiko tako prevladujoče nadzorovanih okolij, kot tudi način ponovne okupacije obstoječih vgrajenih mrež (npr. elektrika). Mnogi Ashokovi projekti zato skušajo predvideti »kaj bi se lahko dogajalo« v sodobni računalniški umetnosti, kinetični umetnosti, telegrafiji, zgodnji in proto-kino in arhitektura. Ashokova dela so prejela številne mednarodne nagrade, med njimi lani tudi nagrado UNESCO Digital Arts. V letu 2006 se je lotil obsežnih del na prostem in sicer v mestih San Jose in Pasadena (ZDA), Lille (Francija) in na Singapurškem Bienalu.

Splet: http://users.dma.ucla.edu/~suku

//
Delavnica in razstava: BurnStation
Koncept: Rama, Platoniq (Španija)
Izvedba: Err0r, Kiberpipa (Slovenija)
Prizorišče: Železniška postaja Ljubljana, Trg OF 6
BurnStationBurnStation je mobilna postaja za razmnoževanje zvočnih datotek, ki na svoji poti po urbanem okolju, omogoča brezplačno distribucijo glasbe. BurnStation je hkrati tehnologija in hkrati lokalna mreža. Predvsem pa je družbeni dogodek, ki združuje ljudi ob poslušanju in širjenju zvočnih datotek z licenco Copyleft. BurnStation je odprtokodni in nekomercialni projekt, ki se poslužuje novih sredstev za prosto mrežno distribucijo. Osnovan je na popolnoma brezplačnem programu Burn Station, ki so ga razvili Platoniq in Rama. Namen projekta je vzpostavitev vezi med medijskim prostorom in fizičnim prostorom mesta.

.

Platoniq je skupina kulturniških ustvarjalcev, kustosov in programskih in razvijalcev, ki združujejo računalniško, tehnično ter družbeno znanje in razvijajo številne neodvisne skupnostne medijske projekte. Njihovo glavno področje so orodja za vzpostavljanje skupnosti, družabno programje in mrežne strategije za javne prostore. Platoniq širi polja komunikacije, digitalnega ustvarjanja in kritike. Želi povezovati delo kulturnih promotorjev in ustvarjalcev. Glavni namen skupine pa je vzpostavljanje interakcije med novimi tehnologijami, popularno kulturo in družbenimi dogodki, z namenom vzpostavitve povezav med Interenetnimi/novimi mediji ter javnim fizičnim prostorom.

Splet: http://www.platoniq.net/eng

//
Delavnica: Faltig, modeliranje sistemov fizikalnih delcev z uporabo podatkovnih struktur PD-ja
Avtor: Frank Barknecht (Nemčija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6

Projekt Faltig, razvit v okolju Pure Data, sestavlja fizikalni model, ki je podlaga za simultano produciranje zvoka in vizualij. Med živim nastopom je možen vpliv na sam fizikalni model, rezultirajoča zvok in vizualije pa sta v glavnem le povratna informacija, ki vodi izvajalca – improvizatorja. Željen cilj projekta je, da se vzpostavi intimna povezava med videom in zvokom, katere učinek naj bi bil večji od vsote posameznih delov. Del programske opreme, ki je splošno uporaben, je dostopen pod prosto licenco.

.

.
.
Frank Barknecht je pisatelj, razvijalec programske opreme ter umetnik zvoka/kode iz Kölna v Nemčiji. Od leta 2005 je član mednarodne skupnosti medijskih umetnikov, glasbenikov in razvijalcev GOTO10, ki uporabljajo in razvijajo prosto programje. Njegovo najljubše orožje množične produkcije je prost program Pure Data in tako večino časa posveča razvoju knjižnic programov za Pd, med drugim tudi znani sintetizator fluid~soundfont za Pd.
Frank Barknecht organizira tudi koncerte, pogovore in delavnice v Nemčiji (KHM Köln, ZKM Karlsruhe), Avstriji (IEM Graz), Londonu (Space) in Nizozemski (Montevideo Institut, V2). Februarja leta 2005 je v Kölnu nastopal in pomagal pri organizaciji Pure Data Big Band, mednarodne skupine 20 medijskih umetnikov, ki nastopajo z improvizirano glasbo in sliko. Je pisatelj in novinar ter kot urednik zaposlen na spletnem oddelku nacionalnega radia Deutchlandradio.

Splet: http://goto10.org, http://footils.org/cms

//
Performans in prezentacija: EffecTV
Avtor: Kentaro Fukuchi (Japonska)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
EffecTVEffecTV je video efektor v realnem času, ki omogoča gledanje televizije ali videa, spremenjenega z neverjetnimi efekti. Tako npr. efekt SloFastTV predvaja trenutni video signal v obratni smeri z nekonstantno hitrostjo: ko je medponilnik prazen se video predvaja s polovično hitrostjo, ko je medpomnilnik pol pa se predvaja z dvakratno hitrostjo dokler ne ponovno ujame prenosa v živo. To povzroči zastoj trenutne slike od nič do polovice sekunde. Premiki s konstantno hitrostjo tako najprej izgledajo počasni, potem pa zelo hitri.

.
KentaroKentaro Fukuchi je asistent na Graduate School of Information Systems University of Electro- Communications. Ukvarja se z uporabniškimi vmesniki (HCI), vizualizacijo informacij, procesiranjem podob v realnem času in zabavno programiranje. V prostem času nadgrajuje svoje raziskovalno delo v praksi, saj ustvarja vizualna umetniška dela, nastopa kot VJ. Poleg vsega je tudi projektni vodja razvoja EffecTV.

Splet: http://megaui.net/fukuchi/index.en.html

//
Performans in prezentacija: LiVES
Avtor: Salsaman (Velika Britanija/Nizozemska)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
LiVESLiVES nastaja od leta 2002 kot prost odprtokodni urejevalnik videa in VJ orodje za Linux. Je preprost in zmogljiv za uporabo, saj je majhen glede na obseg, vendar ima številne napredne lastnosti. LiVES vam omogoča urejanje in ustvarjanje videa neposredno, brez dodatnih nastavitev ločljivosti in formatov. LiVES vam omogoča ustvarjanje svojih lastnih orodij, pripomočkov in efektov s pomočjo vgrajanega RFX builderja. LiVES je namenjen digitalnim video umetnikom, ki ustvarjajo lastne vsebine, urednikom, ki ustvarjajo profesionalni video, in VJ-jem, ki želijo manipulirati s spektakularnimi podobami. Program je razvil Gabriel Finch (Salsaman), ki je video umetnik, mednarodni VJ, glavni razvijalec LiVES in eden od avtorjev Livida.

Splet: http://lives.sourceforge.net

//
Delavnica: Delavnica AA (amplifikacija & avtomatizacija)
Avtorja: Borut Savski (Slovenija), Stefan Doepner (Nemčija/Slovenija)
Datum: 18. in 19. 10.2006, od 16.00 do 19.00
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Na delavnici bosta avtorja prikazala svoje različne pristope, izkušnje in rešitve pri kreaciji neživih, para-živih organizmov. Lahko se oglašajo, barvajo, svetijo, premikajo… in vedno je nekje točka odločitve. Zanima nas predvsem minimum avtonomije in zato potrebnih prijemov, kjer pa se morda že zasluti poezija (gr.: poiesis – kreacija; iz poiein – narediti) – odsev življenja. Svet mehanskih objektov pa naj ne bi ostal ločen od miselnih struktur. Nadejata se udeležbe posameznikov in posameznic, ki bi lahko prispevali k razširitvi tega še zdaleč ne izključno tehnološkega polja.
Delavnica bo žanrsko nekje vmes med reprezentacijo (predavanjem, predstavitvijo) in komunikacijo / kreacijo. Izdelati se v kratkem času ne da ničesar, v obliki idej in obstoječih kreacij pokazati in nakazati pa že precej več. Torej povabimo sodelujoče, naj prinesejo in predstavijo svoja obstoječa dela, ki ustrezajo raziskovanju avtonomnih (gr.: Auto-Nomos – tistih, ki si sami določajo zakone (gibanja, zvočenja, svetenja…); nomos – zakon) struktur.

Na delavnico se je treba predgodno prijaviti na haip@kiberpipa.org

Opomba: Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.

Stefan Doepner je doštudiral slikarstvo in eksperimentalni film ter že od sredine osemdesetih deluje na področju intermedijske umetnosti. Doepner je eden od ustanoviteljev znamenitega Instituta f18. Leta 1992 je sodeloval pri projektu Van Gogh TV na festivalu Documenta, sredi devetdesetih pa se je osredotočil na robotiko in umetnost. V tem kontekstu so meddrugim nastale robotske konstrukcije Exoskeleton in Movatar (v sodelovanju z avstralskim umetnikom Stelarcom), različni koncepti za delavnice in predavanja na področju robotike, umetnosti in glasbe.

.
Borut Savski je v času od 1984 do 1997 je sodeloval pri lokalnih in mednarodnih projektih, vključno z odkrivanjem in vpeljevanjem novih pristopov in t.i. novih medijev v program Radia Študent. Po letu 1997 je postal skrbnik neformalne iniciative Ministrstvo za eksperiment na Radiu Študent, ustanovljene za raziskovanje in uporabo novih medijev – interneta. Skupaj z Markom Košnikom je poleti 1997 soorganiziral pionirski mednarodni projekt združevanja radijskega medija in interneta Xtended Live Radio (tundi na Ars Electronica 1998). Instalacije v Kapelici, 2002, 2003, v Škucu 2003…Izdeluje naredisam zvočila in piše tekste.

//
Prezentacija: Znebite se Flasha tako da ga uporabite
Avtor: Daniel P. Fischer (Nemčija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
xinf (”xinf ni Flash”) je navzkrižno zaganjalno okolje, ki vam bo omočaloustvarjanje grafičnih vmesnikov za tri različna izvajanja: Adobe Flash Player, Firefox JavaScript in navidezni stroj “neko”, ki deluje v okoljih Linux/OSX/Windows z uporabo OpenGL in GStreamer. Nadgradil bo prevajalnik in programski jezik haXe Nicolasa Cannassea (ki je preprost za učenje) z naborom grafičnih primitivov in dogodkovnim modelom, ter tako omogočil nov stil razvoja, pri katerem komponente napisane za eno platmformo nespremenjeno delujejo tudi na drugih. Web 3.0 – prihajamo! Daniel vam bo predstavil potencial xinfa, opisal svoj najnovejši načrt za dominacijo sveta in vas poskusil podkupiti s slavo in pomembnostjo, ki vam jo bo prineslo vaše sodelovanje pri razvoju xinfa.

.
Daniel Fischer (Nemčija) uporablja prostokodne tehnologije video procesiranja v realnem času za gradnjo interaktivnih in reaktivnih inštalacij in performansov. Razvil je framework Pakt, ki omogoča mrežno krmiljene grafike, in množico elementov Warsaw, ki združujejo knjižnice za manipulacijo slik, videa in računalniškega vida. Warsaw in Pakt sta zgrajena na odprti platformi GStreamer. Daniel bo pokazal dela in orodja, ki jih uporablja pri svojem delu, ter namignil načrte za prihodnji razvoj. Govoril bo tudi o socialnem pomenu ponovne pridobitve produkcijskih sredstev v kontekstu tehnologij GStreamer, Macromedia Flash in gverilskih brezžičnih omrežij.

Splet: http://iterative.org/

//
Razstava: Recomputing space
Avtor: Rodrigo Derteano (Peru)
Prizorišče: Tovarna Rog

Recomputig space je psihogeografska študija urbanih zvokov v obliki zvočne pokrajine. S posebnim načinom prenosa zvoka iz snemalne lokacije v zvočno pokrajino generira alternativen pogled na urbane zvoke. Dve osebi z mikrofonoma se pod taktirko posebnega algoritma gibljeta po izbranih mestnih lokacijah in snemata mešanico zvokov govora, glasbe, svojih korakov in ostalih mestnih šumov. Izbrane lokacije so običajno javni prostori kot npr. mestni trgi, parki, postaje mestnega prometa. Snemalni algoritem je sestavljen iz preprostih ukazov levo, desno, naprej, nazaj in stoj ter metronoma, ki snemalcema narekuje ritem hoje. Oba zvočna zapisa se kasneje predvajata v matriki 30 zvočnikov, kjer sledita premikom snemalcev, hkrati pa z medsebojno interakcijo proizvajata zanimiv rezultat, ki niha med glasbo, govorom in šumom na sistematičen način. Zvočne sledi urabnih lokacij tako razvijajo nove medsebojne odnose.

.
Rodrigo Derteano se že od nekdaj zanima za zvok, glasbene performanse in produkcijo. Po zgodnjih pop/rock poskusih je začel eksperimentirati z elektronsko glasbo in ustvarjati jam sessione in ambientalne performance z uporabo algoritmov generiranja in ostalih tehnik. Po kratkem obdobju študija filma in videa se Rodrigo odpravi na študij medijske umetnosti v Zürich, kjer še naprej razvija zvočne eksperimente, večinoma z uporabo prostega programja kot so Pure Data in Linux. Skozi zvočno umetnost, inštalacije in zvočenje podatkov skuša skozi svoja dela reflektirati povezavo med različnimi družbenimi in tehnološkimi temami. Svoj zvok je predstavljal že v Limi, Zürichu, Wintherthurju in na festivalu Viper v Baslu. Poleg svojih instalacij nadaljuje tudi s produciranjem elektronske glasbe in programiranjem lastnih orodij za ustvarjanje zvoka. Med drugim je tudi del novega kolektiva medijskega laboratorija “dock18” iz Züricha, kjer se odvijajo razstave, performansi in predavanja s področja medijev, umetnosti in tehnologije.

Splet: http://rd.org.pe, http://dock18.ch, http://www.netlabelfestival.ch

//
Presentation: sonicSQUIRREL
Artist: Marc Widmer, Jonas Öhrström (Švica)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Free NetsonicSQUIRREL.net je platforma za distribucijski kanal za internetne založbe (netlabels). Njen namen je promocija proste glasbe in pomoč glasbenikom in založbam pri doseganju širše publike. Funkcija sonicSQUIRREL.net je poleg posredovanja glasbe tudi izobraževanje na področju licenciranja (copyleft, copyright), sistemov za nadzor uporabe (DRM) in internetne produkcije (netaudio). Odločili so se da ne bodo uporabljali ocenjevalnih sistemov, ker kakršenkoli ocenjevalni sistem lahko prenaša slabo sporočilo. Upoarbniki lahko sonicSQUIRREL.net uporabljajo na različnih nivojih, kot npr. za kratka obvestila in linke na lastne promocijske strani.

Marc Widmer je član zuriške mreže za novomedijsko umetnost Atlier Anorg. V delih se osredotočajo približevanju digitalne kulture širšemu občinstvu in vzpodbujanju ljudi k udeležbi. Atelier Anorg je v petih letih svojega obstoja organiziral številne dogodke, npr. eksperimentalne-audio festivale, poletne novomedijske radijske oddaje (kanal7) in trenutnega projekta v vzpostavljanju dock18, ki predstavlja prvi javni medijski laboratorij v Zurichu. V zadnjih dveh letih vodijo spletno založbo sonicsquirrel.net, s katero podpirajo glasbenike in založbe, ki ustvarjajo glasbo pod prostimi licencami. Atelier Anorg sestavljajo Patric Kaufmann, Jonas Öhrström, Michael Gross in Marc Widmer.

Splet: http://www.anorg.net, http://www.sonicsquirrel.net

//
Performance: Scramble
Avtor: Bob Miloševič (Srbija)
Prizorišče: Klub K4, Kersnikova 4

Bob Miloševič bo nastopil z audiovizualnim performansom, kjer se noise zvok generira izključno iz feedbacka, video pa je ustvarjen iz »izposojenih« satelitskih posnetkov in raznih distorzij. Performans je tipični glitch art, ki reciklira drope, buge, skremble, piksle in šume.

.

.

//
Performans: Nova Viator, audiovizualni performans
Avtor: Luka Prinčič (Slovenija)
Prizorišče: Klub K4, Kersnikova 4

Sicer v tem prostoru bolj znan po svojih lomljenih ritmih, bo Luka Prinčic tokrat pokazal glitchy-noizersko hrupno-nadronirano raziskovanje zvočnih tekstur, v glavnem bazirano na granularni sintezi, mogoče pa že tudi na algoritmičnem komponiranju ritmov in melodij (trenutno nekaj skrivnostnega v nastajanju). Ob tem pa bo mozno videti živo aplikacijo novega modularnega video ‘toolkita’ za Pure Data za Linux “Kinoko”. A vsebinsko: kreacija prostih, avtonomnih in neodvisnih zvočnih in vizualnih svetov, ki kritično in ustvarjalno reflektirajo sedanjost in njeno medijsko zasičeno stanje, je bistvenega pomena za kakršnokoli nadaljevanje in socialno-individualno spremembno statusa quo.

.
Luka Prinčič oz. Nova Viator ustvarja na področju zvoka in programiranja kot izvajalec in skladatelj. Je umetnik, spletni razvijalec, DJ, pisatelj, kritik, vzvratni inženir, ljubiteljski heker in promotor odprte kode. Izdal je številne spletne albume, vzdržuje spletna projekta skylined.org in letusplay.net, delal je na številnih spletnih, streaming in zvočnih projektih v Ljudmili. Bil je eden izmed kustusov prvega slovenskega festivala digitalnih gibljivih slik Scan Line, sodeloval je z r a d i o q u a l i a na sistemu za proste medije Frequency Clock in ustvaril projekt Music for Hard Disks. Vsa njegova dela temeljijo na etiki copylefta in filozofiji naredi-sam. Trenutno se še posebej zanima za prerez subjektivnosti, hekerizma, tehnologije, programiranja, anarhtivizma, uporabniških vmesnikov, digitalnih mrež, glasbe in zvoka.

Splet: http://viator.si

//
Razstava:Decoupage
Avtor: Boštjan Špetič (Slovenija)
Prizorišče: Študenstka arena 2006, Gospodarsko razstavišče, Dunajska cesta 18

Decoupage je računalniški program, interaktivno subverzivno orodje za poglabljanje v strukture sodobnih medijev in njihovega vpliva na temelje našega vedenja o svetu. Obiskovalec ‘chata’ z računalnikom, in iz njunega dialoga se ustvari film, v katerem stavke dialoga nadomestijo s podobnimi stavki iz znanih filmov ali nadaljevank. Obiskovalec je tako najprej postavljen v vlogo radovedneža, ki preiskuša računalnik s Turingovim testom, zatem pa v običajno vlogo tv gledalca. V prvem delu ga računalnik preseneti s presenetljivo pronicljivostjo in nepredvidljivostjo odgovorov, ki jo omogoča velika količina pravih filmskih dialogov, iz katerih računalnik črpa svojo navidezno inteligentnost. Običajno ni vizualno koherenten in spominja na dadaistične kolaže ali filmske napovednike. Kot tak ne omogoča užitka ob gledanju, temveč izziva gledalčevo miselno aktivnost, prepoznavanje besedilnega smisla, kot ga je sam zgradil skozi pogovor, v nehomogeni vizualni strukturi. Pri projektu je sodeloval tudi Andraž Tori.

Boštjan Špetič je študent filozofije in sociologije, deluje kot del kolektiva Kiberpipa. Samostojni programer, kot strokovni sodelavec za multimedije sodeloval pri več gledaliških in uprizoritvenih projektih, soavtor dveh eksperimentalnih glasbenih projektov, fotograf, cinefil. Zanimajo ga meje izraznosti posameznih medijev in učinek, ki ga ima njih prestopanje na občinstvo.

Splet: http://www.kiberpipa.org/~igzebedze/decoupage/

.

//
Razstava: V-Pong
Avtor: Slavko Glamočanin (Slovenija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Interaktivna instalacija V-Pong je post avantgardna estetizacija interakcije človeka in računalnika s pomočjo novodobnih vmesnikov. Virtualno tako postane realno. Realno pa postane resno zabavno!

.

.

.

Slavko Glamočanin ustvarja od 1995, ko je začel z raziskovanjem zvoka in glasbe ter z organizacijo partijev. Sodeloval je v demo skupini Septic, komponiral in improviziral za Plesni teater Ljubljana, bil ustanovni član ekipe Monkibo in član Jungle Star Comunitee, s katero je nastopil na Offrocku 1999. V novejšem času deluje na področju videa, video improvizacije in VJ-janja, pri čemer uporablja lastno programsko opremo Naprava. Sodeluje pri projektih Nevena Korde in laboratorija za medijsko umetnost PostLab, samostojno pa nastopa pod vzdevkoma Logik (za glasbene dogodke) in VJ 22 (aka StereoVJ, za vizualne dogodke).

Splet: http://www.glamocanin.net

//
Performans: texture dept. (električno zvočno-vizualno oddajanje)
Skupina: Mould 2=o (Slovenija)
Prizorišče: Kiberpipa, Kersnikova 6
Tandem Mould 2=o se ukvarja z električnolesenim donenjem hrupnih prepletov digitalnih/analognih elektronskih preparatov ter tkanja brusilnih zvočnih struktur v času s pomočjo prevezanih signalov, prekritih vzorčenih zvokov, ponarejenih spominov na ton ter zdroba oscilacij. Sam zvok spominja na feedback nemire v gorskih kočah z občasnimi vdori defragmentiranih pravljic zarjavelih vezij. Navkljub privzeti sterilnosti medija vsebujejo njune improvizirane eterične in meteorološke sonične skulpture dobršno mero organskega navora in podrastja. Ciruse, stratuse in kumuluse bosta tokrat predla v teksturni inkarnaciji, pospremljena z namenskimi tapetami.

.
Mould 2=o sta Primož Poženel in Primož Bončina. Primož Poženel se ukvarja z oblikovanjem feedback zvočnih struktur s pomočjo lo-fi analognih naprav, kitarskih zank ter mehanskih sekvenc. Primož Bončina ustvarja na področju zvoka (Prms/Sunsetsquad), interaktivnih medijev (Beamer) ter oblikovanja digitalnih vizualij.

Splet: http://mould2o.blogspot.com