NAP - Net art pipa

vsebinski sklopi
o NAP
slovarček izrazov

english

NAP je prostor namenjen seznanjanju z zgodovino in sedanjostjo računalniške umetnosti in širše kulture, ki tvori njen pomemben kontekst.

Zakon in umetnost

Nekaj vidikov vpliva prava na umetniško delovanje

Dosedanja 'mantra' besedil v NAP-u je bil predvsem vpliv medija na v njem podano vsebino. Tokratna tema vpogled v polje vplivov razširja na širši družbeni, pravno kodificiran okvir. Nobeno kreativno dejanje namreč ne nastane zgolj samo iz sebe, vsako takšno dejanje je tudi rezultat širšega konteksta in razmer v (širši) okolici/družbi.

Medij v katerem je sporočilo podano je prvi in najosnovnejši kontekst, avtor sporočila, recimo dela računalniške umetnosti, je hkrati umeščen še v številne druge kontekste v katerih bo njegovo dejanje imelo posledice. Eden pomembnejših in neizogibnih kontekstov je pravno definiran družbeni okvir. Predvsem okvir avtorskih pravic. (Avtorske pravice avtorju avtomatično pripadejo že s tem, da je nekaj naredil. Nič kolekov.)

Ne dolgo nazaj so Inštitut za intelektualno lastnino in Ljudmila v Sloveniji predstavili Creative Commons Slovenija, del širšega mednarodnega 'gibanja' Creative Commons, ki avtorjem omogoča na enostaven način natančneje določiti katere izmed pravic, ki jim pripadajo po zakonu o avtorskih pravicah, bodo obdržali in katerih se bodo (pod katerimi pogoji) morda odrekli in jih s tem skupnosti/družbi podarili. (To lahko s pomočjo pravnika sicer določijo tudi sami, a je Creative Commons za uporabo precej enostavnejši.)

Vprašanje avtorskih pravic nikakor ni trivialno, kot morda izgleda na prvi pogled. Dejstvo kaj se pravno zaščiti kot avtorsko delo (se pravi kaj je 'original') in kako ter koliko časa je zaščiteno, vsebuje številna pomembna temeljna vprašanja, ki v osnovi določajo način medsebojnega odnosa med ljudmi. (Oziroma določajo odnos, ki ga ščiti država ali tudi naddržavne ustanove. Se pravi odnos, ki lahko, če ga prekršite, na vrata vašega stanovanja potrka kot oborožen policijski obisk z nalogom za nedvomno prijeten obisk vsaj sodišča - vsekakor dober razlog za razmislek o lastni denarnici ali svobodi gibanja).

Orisano vprašanje samo je izjemno kompleksno, nanj vplivajo številni dejavniki (pravni, filozofski, moralni, sociološki, tehnološki, finančni, ideološki ...), ki jih takšno kratko besedilo ne more niti navesti. Kar bi izpostavil, je vpliv pravnega okvira na vsebino in načine podajanja javnosti namenjenih del umetnosti. Oziroma dejstvo, da ta vpliv obstaja. Da ustvarja določene 'tabuje', nekatere nedvomno koristne (napeljevanje k kakršnikoli nestrpnosti, nasilju, egoističnim spolnim praksam škodljivim za ostale udeležence, odvisnostim in sorodnem). Ustvarja pa tudi škodljive tabuje, tabuje ki preprečujejo soočanje z dejanskostjo, tabuje, ki zgolj vzdržujejo iluzijo lepega in neproblematičnost sedanjosti. Za preizpraševanje slednjega, je včasih legitimno prestopiti zakonske omejitve (a nikakor ne nenevarno, glej recimo pregon oblasti ZDA proti kritičnim umetnikom iz Critical Art Ensemble, ki tematizirajo 'tabu' genetskega inženiringa).

Omenimo še za računalniško umetnost, osnovno temo zapisov v NAP, enega pomembnejših vidikov, ki lahko hitro (in nikakor nujno upravičeno) pride v navzkriž z zakonom. Razširjeno pojmovanje umetnosti, kot ga utemeljijo zgodovinske avantgarde, konceptualna umetnost in sorodna gibanja za popolnoma legitimno metodo izražanja vzpostavijo možnosti intervencije, rekontekstualizacije in drugih rab in posegov v že obstoječa dela. Računalniška tehnologija te postopke v sebi že vključuje, a njihova raba nikakor ni samoumevna tudi pravno. In vedno tudi ni upravičena, a v nekaterih primerih je - jih zakon loči?

Izbor del

Droplift.si (2004)
http://skylined.org/droplift/

[Avtor: Jaka Železnikar, jaka.org. Datum objave: 2005-05-09.]

Vsebinski sklopi vsebujejo orise posameznih tematskih vidikov računalniške umetnosti in z njo povezane kulture ter izbor del, ki so tematsko povezana.

Sklopi se dodajajo mesečno.

Kazalo sklopov.

2005 Net art pipa

Ta stran je avtorsko zaščitena po Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike License.
[Vsa omenjena avtorska in sorodna dela avtorjev, ki niso člani Net art pipe so njihova last in so zaščitena, kot so.]