|
|
| all our code are belong to you |
|
|
|
|
|
Prijava na novice
|
Vpiši e-mail:
|
|
|
|
 |
 |
|
|
|
3640 Prebrano
|
|
|
|
 |
|
|
|
Na konferenci je bilo mogoče že od prvega dne kupiti nemško Wikipedio na DVDju za 10 evrov. Danes pa je podjetje Directmedia, ki je izdelalo DVD, predstavilo postopek izdelave in svoje načrte za prihodnost.
|
Directmedia je Wikipedio sprva želelo uporabiti le kot demonstracijo zmogljivosti svojega novega programa za pregledovanje elektronskih enciklopedij in slovarjev (podjetje namreč ponuja stare enciklopedije in slovarje z zgodovinsko vrednostjo v elektronski obliki). Potrebovali so namreč veliko vsebine, ki bi jo lahko zastonj razdeljevali skupaj z demonstracijsko verzijo svojega pregledovalnika. Izkazalo pa se je, da so sicer zastonjski CDji na internetnih dražbah dosegali precej visoke cene, saj je bila to prva "izdaja" Wikipedije na fizičnem nosilcu. Ko so v Directmedii to opazili, so pripravili precej večji projekt Wikipedije na DVDju, ki so jo nameravali tudi komercialno izkoriščati. Zbrali so dokaj veliko skupino urejevalcev nemške Wikipedije, ki je izbrala in pregledala okoli 210.000 člankov, ki so bili zadosti kvalitetni ter niso vsebovali avtorsko zaščitenega materiala. Pripravili so tudi prirejene različice člankov za pregledovanje na dlančnikih in mobilnih telefonih. Tako prirejeno Wikipedijo sedaj prodajajo v nemških knjigarnah za 10 evrov, od česar gre 1 evro od vsakega prodanega DVDja Wikimedii.
Zanimivi so načrti Directmedie za prihodnost. Do konca tega leta načrtujejo tiskano izdajo Wikipedije v 10 knjigah. Vsaki knjigi bo priložena dopisnica z plačano poštnino, kamor bo uporabnik enciklopedije lahko napisal popravek in jo vrgel v poštni nabiralnik. Directmedia bo nato njegov popravek vnesla v internetno WIkipedijo. Izdaje angleške verzije DVDja ne načrtujejo, saj pravijo da so že z nemško verzijo imeli dovolj skrbi zaradi morebitnih člankov, ki vsebujejo avtorsko zaščiteno vsebino. Pregledovanje celotne angleške Wikipedije bi bilo še mnogo bolj obsežno delo.
Konferenca se je nadaljevala z predavanjem Richarda Stallmana o avtorskih pravicah in njihovem vplivu na družbo. V njem je najprej predstavil glavne cilje gibanja za odprto kodo, nato pa je te ideje poiskusil prenesti še na ostale oblike avtorskih del, kot so glasba, film in besedilo. Dela je razdelil na tri skupine:
Dela s praktično vsebino (enciklopedije, slovarji, kuharski recepti) so po njegovem mnenju enakovredna programski opremi in za njih naj bi veljala enaka načela kot za odprto kodo (pravica do proste uporabe in komercialnega razširjanja spremenjenih ali nespremenjenih kopij za vse).
V drugo skupino spadajo dela, ki opisujejo mnenja ali opažanja nekoga (na primer eseji, biografije, spomini, znanstveni članki). Spreminjanje besedila tukaj ne koristi skupnosti, zato naj bi bilo dovoljeno le prosto razširjanje nespremenjenih kopij. Pravico do komercialne distribucije ima le avtor.
Tretja skupina vsebuje dela, ki se uporabljajo predvsem za zabavo. Sem spada večina filmov, glasbe in leposlovja. Nekomercialno razširjanje nespremenjenih kopij naj bi bilo vedno dovoljeno, avtor pa naj bi imel pravico do komercialnega razširjanja za čas 10 let. Za to skupino se Stallman ni mogel odločiti, ali naj bo dovoljeno tudi razširjanje spremenjenih kopij ali ne, saj pravi, da so argumenti za obe odločitvi enako močni. Po eni strani lahko spreminjanje del uniči umetniško vrednost izdelka, po drugi strani pa je ljudska umetnost nastala ravno zaradi tega, ker jo je vsak lahko spreminjal. Možnost prostega razširjanja, kar poiskušajo danes razni založniki kar čim bolj učinkovito preprečiti, po Stallmanovemu prepričanju ne bi bistveno zmanjšala njihovega zaslužka. Založniki bi namreč zaradi brezplačne reklame v obliki prostega širjenja po peer-to-peer omrežjih prihranili toliko denarja, kolikor bi ga izgubili zaradi manjše prodaje medijev ali obiska v kinih.
Predlaga tudi, da bi bil najboljši način za financiranje umetnikov obdavčenje praznih CD in DVD medijev. Pravi, da ima rajši, da mu država vzame več denarja, kot da mu omejuje svobodo.
Konferenca se je zaključila s podelitvijo nagrad za najboljše prispevke v projekte Wikimedie - za različne kategorije slik, zvočnih posnetnov, video posnetkov in besedila. Darilo - knjižico Wikireader z podpisi vseh udeležencev konference - je dobil tudi Jimmy Wales, ustanovitelj Wikimedie, ki je ravno praznoval rojstni dan.
|
|
|
|
|
Poslal(a): Avian v Ponedeljek, 08.Avgust, 2005 - 21:42
|
|
|
|
|
 |
|
 |
| Wikimania, 3. dan | Prijava/Ustvari račun | 0 komentarjev |
|
| | Komentarji so last pošiljateljev. Nismo odgovorni za njihovo vsebino. |
| |
|
|
|
