all our code are belong to you

Predstavitev

Projekti

Ti povej!

O luknjanih karticah

[ Rezultati | Ankete ]

Glasov: 68
Komentarji: 0


Ob podpori:
Evropski Sklad za Regionalni Razvoj k,u,l,t,u,r,a... M3C Studentska Organizacija Univerze v Ljubljani

Kiberpipin planet

Sodelujemo z
http://www.razvezanijezik.org


Novice

Dogodki

Prijava na novice
Vpiši e-mail:

   


. . .
.
. . .

Wikimania, 2. dan

2901 Prebrano
 
.
.
.
Drugi dogodki Drugi dan na konferenci Wikimania se je začel z GPG (GNU privacy guard) delavnico in keysigning partyjem - to je organiziranim podpisovanjem javnih ključev, ki se uporabljajo pri enkripciji in digitalnih podpisih. Takšni dogodki so precej pomembni za varno komunikacijo v skupnostih, kot so razvijalci odprte kode in urejevalci Wikipedije. Omogočajo namreč medsebojno preverjanje ključev (ali določen ključ res pripada določeni osebi) brez neke centralizirane organizacije, ki bi skrbela za overjanje ključev (v poslovnem svetu se kot avtoriteta, ki jamči, da nek ključ pripada določeni osebi, pogosto uporablja specializirano podjetje). Tak dogodek smo v času festivala Haip pred časom organizirali tudi v Kiberpipi, čeprav je bila udeležba takrat seveda precej manjša.
Na delavnici smo spoznali uporabo grafičnega uporabniškega vmesnika za orodje GPG, ki je vdelan v prosti poštni odjemalec Mozilla Thunderbird.

Sledili sta dve predavanji o aplikaciji wikijev v mobilne telefone. Russell Buckley je predstavil nekaj poiskusov, kako povezati določene spletne strani (govora je bilo seveda predvsem o straneh tipa wiki) s fizičnimi predmeti. Cilj naj bi bil, da bi s mobilnim telefonom lahko "kliknili" na npr. drevo ob cesti, na zaslonu pa bi se odprla stran Wikipedije z opisom te drevesne vrste. Trenutna tehnologija seveda še zdaleč ne omogoča takšne fleksibilnosti.

Projekt "Yellow arrow" v New Yorku recimo omogoča, da nekdo nalepi na predmet nalepko v obliki rumene puščice z neko številko ter pod to številko preko spletnega vmesnika shrani neko besedilo. Kdorkoli, ki nato to puščico opazi, lahko pošlje SMS z kodo in dobi nazaj shranjeno besedilo. Bolj napreden je sistem Shotcode. Ta prav tako uporablja nalepke, le da je na nalepkah neka vrsta črtne kode. Kdorkoli, ki ima na mobilnem telefonu naloženo ustrezno programsko opremo in vgrajen fotoaparat, to nalepko le slika, program pa bo na zaslonu telefona odprl ustrezno spletno stran.

Najbolj napreden pa je sistem Digital Grafitti, ki ga je razvilo podjetje Siemens. Uporablja v njihove telefone vgrajeno tehnologijo za lociranje, podobno GPS. Spletna stran, ki se pojavi na zaslonu telefona, tako ni več odvisna od nalepke temveč od določenega mesta na zemeljski površini.

Vse naštete izvedbe pa so seveda še vedno omejene z zmogljivostjo mobilnih telefonov. Danes si je še težko predstavljati urejanje besedila na nivoju, ki ga zahteva Wikipedija, na majhnem zaslonu in tipkovnici mobilnika.

Cellphedia, projekt Garcie Limor, je poiskus napraviti enciklopedijo še bolj ažurno od Wikipedije. V bistvu gre za nekakšen dopisni seznam, prenešen na SMS sporočila. Uporabnik se prijavi v sistem in vpiše številko svojega mobilnega telefona ter področja, ki ga zanimajo (šport, tehnologija, itd.) Ko želi izvedeti nek podatek, pošlje kratko vprašanje v obliki SMS sporočila na določeno številko. To vprašanje nato prejmejo vsi uporabniki sistema, ki so prijavljeni vanj. Kdorkoli lahko na vprašanje odgovori, prvi poslani odgovor pa se nato posreduje osebi, ki je zastavila vprašanje. V tem sistemu ni shranjevanja podatkov - če se vprašanje pojavi znova, mora nanj nekdo ponovno odgovoriti. Na ta način je vedno mogoče dobiti ažuren odgovor. Avtorica pravi, da je bil odziv velik, in da je mogoče dobiti odgovor na kakršnokoli vprašanje v minuti ali dveh. Vprašanje je samo, kje so meje rasti takega sistema. Težave povzroča tudi to, da ameriški mobilni operaterji zaračunavajo prejemanje SMS sporočil.

Ross Mayfield je predstavil uporabo wikijev v velikih podjetjih. Eden izmed težav uslužbencev v podjetjih je namreč takoimenovani "occupational spam" (spam - neželjena, ponavadi reklamna pošta): zaposleni so zasuti z elektronsko pošto sodelavcev, ki se jih v bistvu ne tiče in ne zahteva njihove takojšnje pozornosti. Vse preveč lahko je namreč vključiti dolg spisek ljudi v seznam prejemnikov elektronskega sporočila. Količina takih sporočil v poštnem predalu povprečnega uslužbenca naj bi presegala 30%. Uporaba wikija za tako komunikacijo je precej bolj prijazna, saj človek novice pregleda takrat, ko želi in ne takrat, ko njegov računalnik prejme novo sporočilo. Svoje prednosti ima tudi uporaba wikija za komunikacijo med podjetjem in strankami.

Predavanja so se zaključila z govorom Warda Cunninghama, avtorja prvega wikija. Slišali smo lahko zgodbo, kako je prišel na idejo, da ustvari wiki ter kaj naj bi v prihodnosti iz wikija nastalo.


  
. Poslal(a): Avian v Sobota, 06.Avgust, 2005 - 19:37   .
.
.
.   .
.
Wikimania, 2. dan | Prijava/Ustvari račun | 0 komentarjev
  
Komentarji so last pošiljateljev. Nismo odgovorni za njihovo vsebino.
.
. .   . .

zavod k6/4

Cyberpipe / all our code are belong to you
Kiberpipa deluje znotraj Zavoda K6/4, Kersnikova 6, SI-1000 Ljubljana

info@kiberpipa.org

2001-2007 Copyleft