Pekka Himanen v svoji knjigi The Hacker Ethic opiše lok, ki teče od pred-protestantske preko protestantske vse do hekerske etike dela. Medtem ko je protestantska etika dela pravzaprav artikulacija delovnih vrednot, kot so denar, delo, optimalnost, fleksibilnost, stabilnost, determiniranost in odgovornost za posledice, je hekerska etika nov duh (spirit), ki temelji na strasti, svobodi in svoboščinah (etika dela), družbeni vrednosti in odprtosti (etika denarja) ter delovanju in skrbi za druge (etika mrež – netika). Sedma vrednota, ki je postavljena kot najvišja uresničitev pravega hekerja, je kreativnost.

Vprašanje, ki se nam tu postavlja v kontekstu letošnjega festivala HAIP, ni kako bomo pohekali prihodnost, temveč kakšen je topos današnjega hekerizma v širšem pomenu besede. Ali se lahko umetniki zazrejo v pojav hekerske etike, ki temelji na odprtosti, strasti in svobodi?

"Tehnološka revolucija se ne more zgoditi brez kulturne transformacije. Revolucionarne tehnologije si je treba najprej zamisliti. To ni postopen proces, temveč vizija, dejanje vere, gesta upora."
Manuel Castells

Namen okrogle mize pa se bo izpolnil, ko se bodo gostom okrogle mize - tako teoretikom kot praktikom sodobnih intermedijskih praks - v odprti diskusiji pridružili tudi obiskovalci festivala. Vljudno vabljeni na ta zaključni dogodek HAIPa!

Moderira Luka Prinčič