Razvoj predkapitalizma (tj. oblike organiziranosti družbene produkcije in distribucije dobrin) v postkapitalizem (tj. oblike organiziranosti vseh družbenih odnosov v določeni gospodarski ideologiji) je redkokje tako očiten kot v sodobnem pojetju ali korporaciji, prevladujočem načinu organizacije postkapitalistične podjetnosti. Podjetje je prevzelo mesto, ki ga je nekoč zasedala tovarna. Tovarna je cvetela na podlagi opozicije med delavcem in lastnikom. Sodobna korporacija pa je zgrajena na temelju osrednje ideje postantagonističnega pojmovanja dela. Zaposleni so postali so- in pod-podjetniki. A seveda niso, kar postane očitno, ko pogledamo, kdo ima dejansko v lasti produkcijska sredstva podjetja. Zaposlene pa vendarle napeljuje na iluzijo, da so aktiven del – ali celo del, ki sprejema odločitve – »velike družine« (obožujem to podjetje!). Sodobna korporacija se želi vrniti v predkapitalistično krizo razrednega boja. To pomeni: notranja protislovja in seveda spopadi interesov se umaknejo za zaveso »skupnosti« (za drastično ilustracjo vam lahko služi obisk Googlovega kampusa v Silicijevi dolini). Vrnitev k starim idejam skupnosti spremljajo tudi določene vrste ritualov, denimo uporaba korporacijske himne. A v tem, kar je narobe, ni pravega dobrega občutka.

Več na http://www.haip.cc/